Franc zadušil Cirilo, branil se bo s prostosti

LJUBLJANA – Pripor za obdolženega Franca Hlastana se odpravi in odredi se izpustitev obdolženca na prostost, se glasi sklep tričlanskega senata ljubljanskega okrožnega sodišča, njihovo odločitev pa je potrdila tudi višja instanca. Gre za nevsakdanjo odločitev sodstva v primeru najhujših kaznivih dejanj, saj je 56-letnik osumljen, da je decembra lani v Notranjih Goricah z vzglavnikom zadušil svojo ženo Cirilo. Zagrešil naj bi namreč umor, za katerega je zagrožena kazen od 15 do 30 let zapora.

Umor z vzglavnikom

Podobnih odločitev sodišč v svetu najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo ne pomnimo. Običajno je za podaljševanje ukrepa pripora zadoščala že nižja stopnja verjetnosti, da bi osumljenec denimo na prostosti lahko ponavljal izvrševanje kaznivih dejanj oziroma utegnil celo še naprej ubijati soljudi. Zato so osumljenci umorov ali ubojev po vrsti ostajali za zapahi vse do sodnega razpleta njihovih primerov. Toda praksa se očitno spreminja.


Hlastana so po dejanju priprli zaradi utemeljenega suma, da je umoril 48-letno Cirilo. Ta naj bi imela težave zaradi prekomernega uživanja alkohola in psihoaktivnih snovi. Kot se je izkazalo med zaslišanji, naj bi zaradi nje trpela vsa družina, tudi sinova. Neuspešno naj bi se sicer poskušala znebiti odvisnosti, in čeprav naj bi jo Franc usodnega 3. decembra zjutraj rotil, naj se znova odloči za zdravljenje na psihiatrični kliniki, naj bi odšla od doma in se za kratek čas vrnila okrog poldneva, znova odšla ter domov spet prišla okrog 14. ure. S seboj naj bi imela vrečko s steklenico piva.

V spalnici je zaspala, Franc pa naj bi v dnevni sobi vzel vzglavnik, zavit v nepredušno polivinilasto vrečko, stopil do speče žene, ji na obraz z eno roko pritisnil vzglavnik, z drugo pa jo prijel za vrat in ga stiskal toliko časa, da je prenehala dihati. Umrla je zaradi zadušitve.

Policija: šlo je za umor na zahrbten način, saj speča ženska napada ni mogla pričakovati in se ni mogla braniti, pa tudi sicer je bila v slabem telesnem in duševnem stanju zaradi vpliva psihoaktivnih snovi in alkohola.


Tudi Hlastan je v priporu pristal zaradi ponovitvene nevarnosti, in ravno ta razlog je kot nujen varnostni ukrep tožilstvo konec februarja omenjalo v predlogu za podaljšanje pripora za vsaj še mesec dni. Argument: »Še vedno je podana realna in konkretna nevarnost, da bo obdolženi v primeru, da bo na prostosti, ponovil kaznivo dejanje.«

Ni ponovitvene nevarnosti

Tedaj pa je na sceno stopil Hlastanov odvetnik Benjamin Peternelj in tožilskemu predlogu odločno nasprotoval. Okrožne sodnike je po naših informacijah nagovoril s preprostimi besedami, da je njegov klient edino potencialno nevarnost, ki bi jo lahko predstavljal za soljudi, izčrpal v razmerju do oškodovanke. Klient naj bi bil skupaj s sinovoma žrtev ženine zlorabe, ves ta čas pa je bil vzoren oče in popolnoma nekonfliktna oseba. Komu naj bi torej še utegnil škodovati, če bi se znašel na prostosti?
V pomoč obrambi naj bi bilo tudi izvedensko mnenje psihiatra, da ne obstaja realna nevarnost, da bi Hlastan, če bi bil na prostosti, ponovil kaznivo nasilno dejanje ali predstavljal nevarno in konkretno nevarnost za zdravje in življenje soljudi.
Odvetnik je zato predlagal odpravo pripora, ker pa bi bil to eden zelo redkih precedensov v dosedanji sodni praksi, je podredno predlagal vsaj nadaljevanje varnostnega ukrepa v obliki hišnega pripora, da bi lahko klient doma skrbel za sinova, ki sta komaj polnoletna nenadoma ostala sama in v hudem stresu po tako travmatičnem dogodku.

Okrožni senat je res odločil, da Hlastanu pripor odpravi. Sodniki se strinjajo, da je Hlastanu očitana izvršitev enega najtežjih kaznivih dejanj sploh, torej bi za nadaljnji obstoj pripora zadoščala že nižja stopnja verjetnosti, da ponovi kaznivo dejanje. Vendar pa po proučitvi psihiatričnega izvedenskega mnenja ni mogoče ugotoviti niti nižje stopnje konkretne nevarnosti, da bi kaj takega storil, je mnenje okrožnih sodnikov v sestavi Jasmina Javornik, Marko Češnovar in Srečko Škerbec.
Tožilstvo se je pritožilo in višji instanci predlagalo takojšnjo vnovično odreditev pripora za Hlastana, toda naletelo je na gluha ušesa višjega sodišča oziroma senata v sestavi Vera Vatovec, Janko Marinko in Katarina Turk Lukan, ki je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.


Franc Hlastan se bo torej v nadaljevanju postopka branil s prostosti. Ne glede na vse, kar naj bi se dogajalo za štirimi stenami njihovega doma, pa mu bo še vedno pretila visoka zaporna kazen, če mu tožilstvo kajpak dokaže, da je morilec.