AKCIJA

Doping in skrivni laboratorij: 230 aretiranih, sodelovala tudi Slovenija

Objavljeno 09. julij 2019 13.53 | Posodobljeno 09. julij 2019 14.58 | Piše: Ma. M., STA

Obsežna akcija je potekala v 33 državah. 

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images
HAAG, LJUBLJANA – V veliki protidopinški raciji so evropski varnostni organi v 33 državah ukrepali proti posedovanju anabolnih steroidov in ponarejanju zdravil. V akciji je sodelovala tudi Slovenija, a v naši državi ni bila opravljena nobena hišna preiskava v zvezi s operacijo Viribus ali aretacija.

»V okviru operacije Viribus je potekala intenzivna izmenjava operativnih podatkov med slovensko policijo in ostalimi sodelujočimi državam o sumih kaznivih dejanj, ki so bila izvršena v drugih državah, zato v Sloveniji ni bilo izvedenih drugih operativnih aktivnosti,« je sporočil Drago Menegalija iz slovenske policije. 


Aretiranih več kot 230 osumljencev

V obsežni akciji je bilo aretiranih več kot 230 osumljencev, v Evropi so odkrili devet podzemnih laboratorijev zdravil in zasegli na tone prepovedanih poživil. Med drugim naj bi našli kar 24 ton steroidnega praška.

Prepovedane snovi v športu uživajo rekreativni športniki kot tudi vrhunski športniki. Snovi je mogoče naročiti prek spleta, saj obstaja veliko spletnih strani, ki jih prodajajo.

Preiskovalci so zasegli skupno 3,8 milijona nedovoljenih poživil in ponarejenih zdravil, vključno z dopinškimi substancami, dietičnimi dodatki, zdravili in s športnimi ter prehrambnimi dopolnili. Razdrli so 17 organiziranih skupin, končna številka aretiranih je 234, odprli pa so 839 sodnih primerov.

V operaciji je sodelovala tudi Svetovna protidopinška agencija Wada (preiskava je namreč obsegala tudi preverjanje 1.357 vzorcev krvi in urina športnikov z velikih tekmovanj), preiskavo pa sta vodili italijanska in grška policija.


Trgovci uvažajo s črnega trga, posamezniki kupujejo na spletu

Med operacijo so zaznali naslednje trende: trgovci na debelo uvažajo velike količine steroidov za prodajo na črnem trgu, nepoklicni športniki, motoristi in bodibilderji kupujejo manjše pakete steroidov, večinoma iz Azije ali vzhodne Evrope, ki jih prenašajo v telovadnice.

Povečala se je uporaba družabnih omrežij za oglaševanje, promocijo in prodajo anabolnih izdelkov, majhne organizirane kriminalne skupine vlagajo v nelegalne laboratorije in prodajajo nedovoljene substance, še vedno narašča število nepooblaščenih in ilegalnih spletnih lekarn, tudi na temnem spletu, v zadnjem času pa se vse več transakcij opravi s predplačniškimi kreditnimi karticami in kriptovalutami, so zapisali pri Europolu.

Kdaj gre za kaznivo dejanje?

Kazenski zakonik (KZ-1, Uradni list RS št. 55/2008, veljaven s 1. 11. 2008) opredeljuje kot kaznivi dejanji:

– Neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (člen 186)
– Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu (člen 187)

Škodljivo: povečujejo možnost srčnega infarkta

V zadnjih 20 letih se je svetovna prodaja anabolnih substanc močno povečala. Dostop do prepovedanih substanc je na voljo prek nakupa na spletu. A te substance so lahko zelo škodljive za človekovo zdravje, saj med drugim povečujejo možnost srčnega infarkta, raka ter škodujejo ledvicam in jetrom. Varne pa niso niti živali, še posebno dirkalni konji, ki jim lastniki prav tako dajejo prepovedane substance za boljši nastop.

Podatki naše policije kažejo, da je število kaznivih dejanj ter prekrškov, povezanih s prepovedanimi drogami v športu, v upadu. Leta 2017 je policija zabeležila 54 tovrstnih kaznivih dejanj, leta 2018 33, v prvih šestih mesecih letos pa 12.
Deli s prijatelji