NA SODIŠČU
Čez krmilo zgrmel na glavo
Štefan Bukvič je prepričan, da je za njegovo nesrečo kriva predvsem občina Koper.
Odpri galerijo
Štefan Bukvič je po nesreči priklenjen na invalidski voziček. FOTOGRAFIJI: Oste Bakal
MURSKA SOBOTA – Na Okrožnem sodišču v Murski Soboti se je te dni nadaljevalo pravdanje, v katerem policist Štefan Bukvič iz Lemerja v Prekmurju od Mestne občine Koper in Cestnega podjetja Koper prek pooblaščenca, odvetnika Tomaža Toldija, zahteva izplačilo odškodnine za nematerialno škodo v znesku 275.000 evrov s pripadajočimi obrestmi od leta 2015. Agonija zdaj že invalidsko upokojenega policista se je začela 5. junija 2015, ko se je v Kopru udeležil policijskih sindikalnih iger. Tam se je hudo poškodoval, zdaj je trajni invalid, priklenjen na invalidski voziček. Prepričan je, da je zlasti MO Koper kriva, da je bila cesta Marezige–Montinjan, po kateri se je peljal s kolesom, slabo vzdrževana, vdolbine in udrtine so bile globoke do 20 centimetrov.
Spomnimo, da je Bukvič tisti dan kolesaril za ekipo pomurskih policistov. V Marezigah so udeleženci pojedli kosilo, Bukvič se je nato z dvema prijateljema odpravil proti Kopru, le da je vozil nekaj deset metrov spredaj. Kakšna dva kilometra od gostišča, ko so iz naselja in z ovinkaste ceste prišli na ravni del cestišča, je naletel na cestno luknjo, padel čez krmilo in z glavo treščil v asfalt, in to tako silovito, da je zaščitna čelada razpadla na koščke.
Čeprav se je hudo poškodoval in se mu je življenje obrnilo na glavo, Bukvič in njegova družina v zadnjih mesecih doživljajo celo očitke, češ, kaj bi sploh radi, in da jim diši denar. Ob tem očitno ne pomislijo, kaj vse je v zadnjih letih preživel tožnik, z njim pa njegova družina.
Priča bolj pogodu tožnika
Tokrat so zaslišali pet prič, dva policista, ki sta opravila ogled kraja nesreče, in tri predstavnike CP Koper. Zaslišanje je v odsotnosti tožnika Bukviča, ki ni mogel sedeti na sodišču, trajalo dobrih šest ur, še posebno pod pritiskom pa je bil policist Sašo Dautović, ki je govoril več kot uro in pol. Povedal je, kako se je z motorjem pripeljal na kraj nesreče, kjer sta bila že policista splošne PP Koper, in prevzel vodenje preiskave. S pričanjem so bili manj zadovoljni pooblaščenci toženih strank, pri razjasnjevanju določenih nejasnosti so si pomagali tudi s pregledom obsežnega albuma fotografij s kraja nesreče, ki so nastale neposredno po dogodku, naslednji dan ter tudi pozneje, ko je bila za tožnika usodna luknja zakrpana. Sodišče mora zaslišati še štiri priče, ki so se tokrat opravičile, in šele takrat bo sodnik Aleksander Kranfogel naročil izvedensko mnenje izvedence prometne stroke. Zadeva je zato preložena na nedoločen čas.Cesta, po kateri se je peljal s kolesom, je bila slabo vzdrževana, vdolbine in udrtine so bile globoke do 20 centimetrov.
Spomnimo, da je Bukvič tisti dan kolesaril za ekipo pomurskih policistov. V Marezigah so udeleženci pojedli kosilo, Bukvič se je nato z dvema prijateljema odpravil proti Kopru, le da je vozil nekaj deset metrov spredaj. Kakšna dva kilometra od gostišča, ko so iz naselja in z ovinkaste ceste prišli na ravni del cestišča, je naletel na cestno luknjo, padel čez krmilo in z glavo treščil v asfalt, in to tako silovito, da je zaščitna čelada razpadla na koščke.
Čeprav se je hudo poškodoval in se mu je življenje obrnilo na glavo, Bukvič in njegova družina v zadnjih mesecih doživljajo celo očitke, češ, kaj bi sploh radi, in da jim diši denar. Ob tem očitno ne pomislijo, kaj vse je v zadnjih letih preživel tožnik, z njim pa njegova družina.
