Če bi migrantom pomagal, bi vozil zastonj

Tihotapec ni poskušal pomagati, je bilo prepričano tožilstvo in predlagalo višjo kazen.
Fotografija: Za rešetke mu ne bo treba. FOTO: Aleš Černivec
Odpri galerijo
Za rešetke mu ne bo treba. FOTO: Aleš Černivec

Če obtoženec oziroma njegova obramba oceni, da ima tožilstvo v rokah premočne karte, se po navadi poskuša dogovoriti za priznanje krivde in kazensko sankcijo, ki naj bi jo izreklo sodišče. A kljub temu poskuša obramba včasih pri sodišču izpogajati še nižjo kazen in izpostavlja olajševalne okoliščine, ki naj jih tožilstvo ne bi že upoštevalo pri predlogu kazni. Tako je bilo tudi v primeru tihotapca migrantov P. S., ki so ga na delu zalotili maja lani in ki je s tožilstvom še pred predobravnavnim narokom sklenil ustni dogovor, da bo v primeru priznanja krivde tožilec zanj predlagal zgolj minimalno kazen sedem mesecev zapora, denarno kazen 3000 evrov in izgon iz naše države za dobo petih let. Obdolženec in zagovornik sta se s tem strinjala, v zaključni besedi pa kljub dogovoru začela navajati in pojasnjevati dodatne razloge, zaradi katerih bi bilo treba po njunem mnenju izreči še nižjo kazen od predlagane. Sodišče je temu dejansko sledilo in določilo novo kazen šest mesecev zapora in denarno kazen 1000 evrov ter ga izgnalo iz države za tri leta.

Tožilec se je pritožil in poudaril, da je sodišče neupravičeno upoštevalo, da naj bi imel obdolženec težave s psihičnim zdravjem, predvsem pa »da je kaznivo dejanje storil iz človekoljubnosti, s humanim nagibom pomagati mladim ljudem iz Azije«. Tožilec je v pritožbi višjim sodnikom utemeljil, da je izgovor privlečen za lase. Če bi imel resnično plemenite namene, po besedah tožilca ne bi sprejemal plačila za opravljene vožnje, temveč bi begunce prevažal brezplačno.

Dodatno kasiral za hrano

Višje sodišče je v prvi vrsti poudarilo, da ustni zagovor med tožilstvom in obdolžencem glede predlagane kazenske sankcije za primer priznanja krivde sodišča pač ne zavezuje. V nasprotju s pisnim sporazumom o priznanju krivde sodišče torej nanj ni vezano. Se je pa višje sodišče med drugim strinjalo, da se nekdo, ki ljudi tihotapi za plačilo, ob čemer je bilo vnaprej dogovorjeno, koliko bo dobil za prevoz na osebo, ne more izgovarjati na človekoljubnost. Še posebno ker so zaslišani tujci povedali, da jim je voznik dodatno zaračunal celo za hrano.


A kljub temu, da »dodatno« ugotovljene olajševalne okoliščine, kot je pravilno opozoril tožilec, niso utemeljene, obtoženemu to ni prineslo višje zaporne kazni, so pa višji sodniki odločili, naj plača denarno kazen, kot jo je predlagal tožilec: 3000 evrov. Če je ne bo poravnal in je ne bo mogoče izterjati, pa bo tihotapec prisilni dopust v naši državi oziroma v zaporu še nekoliko podaljšal, in sicer bo vsakih 40 evrov odslužil z dodatnim dnem v zaporu. Po bivanju za rešetkami, kjer je od 18. maja lani, pa ga bodo izgnali, a za dobo treh let, in ne petih – zakaj naj bi tožilcu višji sodniki v tem delu ugodili, menda sploh ni utemeljil. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije