STRAH

Brutalno: Anže (29) pištolo prislonil na otrokovo glavo

Objavljeno 12. april 2019 17.36 | Posodobljeno 12. april 2019 17.36 | Piše: Mojca Marot

Žrtev v solzah podoživljala, kako so trije roparji vdrli v njihov dom. Anže Jelen edini iz obtožene hudodelske združbe ne prizna krivde.

Anže Jelen FOTO: Mojca Marot
CELJE – Na celjskem okrožnem sodišču se je začelo sojenje 29-letnemu Velenjčanu Anžetu Jelenu, ki edini iz hudodelske združbe, ki je konec leta 2017 in na začetku lanskega leta sejala strah na Celjskem z brutalnimi ropi, ni priznal krivde.
image
mojca marolt Anže Jelen FOTO: Mojca Marot

Jelen, proti kateremu teče še en kazenski postopek v Avstriji, je obtožen sodelovanja pri štirih ropih, in sicer v Gorici pri Šmartnem, Celju, Veliki Pirešici in nazadnje v Škalah pri Velenju 7. februarja lani. Sedmerica članov združbe, med katerimi je bilo tudi mladoletno dekle, je brutalne rope izvedla pri premožnejših družinah, Jelenu pa obtožnica očita tudi, da naj bi bil vodja, a je krivdo za vsa očitana kazniva dejanja zavrnil, rekoč, da ima alibi, saj naj bi bil v tistih dneh doma s svojim dekletom.
image
mojca marolt Prizna le, da je za združbo dvakrat prodal zlato. FOTO: Mojca Marot

To, da naj bi člani združbe za glavnega krivca okrivili prav njega, pa naj bi slišal v priporu od drugih. »Res je, da sem dvakrat zanje prodal zlato, a sem jim tudi povedal, da me za to ne potrebujejo. Tega, kar navaja obtožnica, nisem storil in zavračam vse očitke, saj nikoli nisem ničesar organiziral niti priskrbel kap, rokavic ali orožja. Za vse, kar se je dogajalo, so odgovorni drugi. In res se grozno sliši, kaj vse so počeli. Jaz nisem nikogar ustrahoval, vsi oškodovanci se mi smilijo in žal mi je za to, kar se jim je dogajalo. Pravzaprav sem jezen, da me obtožnica prikazuje kot vodjo tolpe,« je na predobravnavnem naroku dejal Jelen.

A to je bilo tudi vse, kar smo za zdaj slišali iz njegovih ust. Ko je včeraj na sodišču eden od oškodovancev na robu solz opisoval, kaj vse je 29. novembra 2017 zvečer, ko so jih presenetili trije roparji, doživljal, ga je Jelen zgolj poslušal brez besed.
Začeli so se dreti, ta, ki je imel v roki pištolo, me je udaril po nosu in mi ga zlomil.


Ko je sodnica Natalija Drev Mijošek pobarala oškodovanca, kaj lahko pove o tistem usodnem večeru, je ta najprej povedal, da je bil doma šele kratek čas, ko so pri vratih pozvonili roparji. »Ura je bila okoli osme zvečer,« je dejal, nato pa obmolknil, saj so ga premagale solze. Mučno tišino je pretrgala sodnica, ki je pričo povprašala, ali bo zmogel. Moški je pokimal, se zbral in nato nadaljeval: »Samo sezul sem se in šel v spalnico, kjer sta bila moja žena in sin. Igrala sta karte na postelji, ko je po kakšnih petih, morda desetih minutah pozvonilo pri vratih. Odšel sem nazaj dol in odprl vrata. Sploh nisem vprašal, kdo je, saj načeloma nikoli ni bilo težav. Ko sem jih odprl, pa so se vame zagnali trije zamaskirani moški. Zbežal sem po stopnicah navzgor, medtem pa celo brcnil enega, in sicer tistega, ki je imel v rokah pištolo. Pomislil sem, da se hecajo, da so kakšni parkeljni. A ni bilo tako. Potem so se začeli dreti, ta, ki je imel v roki pištolo, pa me je udaril po nosu in mi ga zlomil. V tistem sta na hodnik že prišla žena in sin, a so nas hitro vse tri poštimali. Mene je tisti s pištolo tepel in brcal, in to samo po glavi, potem so mi zvezali roki na hrbet in me odvlekli na stranišče, kjer sem bil pred školjko, glavo pa so mi vseskozi tiščali k tlom. Sploh me niso pustili do besede niti povedali, kaj bi radi. Bil je totalen šok. Nato so mi zvezali še noge in tudi usta. Medtem pa so se drli: daj pare, pare. Ko sem tako klečal pri školjki, pa je ta tip prislonil pištolo na glavo mojemu sinu. Sin je nato rekel: pustite mi atija, bom jaz vse povedal. Meni itak niso pustili, da bi sploh sodeloval. Potem so me odvlekli v drugo sobo, mojo ženo pa spet v drugo, eden od roparjev pa se je še neslano obregnil ob zadnjico moje žene, ki je bila samo v spodnjicah, češ, da ima 'dobro guzo'. Sin je nato pospremil enega od roparjev do trezorja, v katerem imamo dokumente in nekaj gotovine, nekaj denarja pa so našli še v enem od predalov. Ves ta smrtni strah je trajal kakšnih 50 minut. Dejansko mi je postalo vmes vseeno, kaj bo, nekako nič več ne občutiš, samo upaš, da bo tega enkrat konec.«

Kot je še dejal oškodovanec, so roparji hišo zapustili pri drugih vratih. Sodnici je povedal še, da so bili vsi oblečeni v črno, najbolj agresiven ropar je nosil črno trenirko, vsi so imeli tudi črno kapo in rokavice. Takoj ko so odšli, so oškodovanci poklicali policijo in najbližjega soseda, oškodovani pa je moral na urgenco, da so mu oskrbeli zlomljeni nos. Sodnici je dejal, da vsi trije, tudi sin, še vedno potrebujejo pomoč psihiatrov in še vedno jih je zelo strah.
Anže Jelen naj ne bi bil le član hudodelske združbe, temveč tudi njen vodja, mu očita obtožnica.


Ko je tožilka vprašala oškodovanega, ali Jelena pozna, se je ta obrnil k njemu in pokimal. »Dobro ga poznam, saj je bil njegov brat Nejc zaposlen pri nas. Veliko smo mu pomagali in rad sem ga imel, saj je takrat potreboval pomoč. Tudi zaupal sem mu in nikoli se mi ni izneveril. In tako sem spoznal tudi Anžeta,« je še razkril oškodovani. Že v ponedeljek bosta na sodišču pričala druga dva oškodovanca. 
Deli s prijatelji