EKSKLUZIVNI POGOVOR S SEBASTIENOM ABRAMOVOM

»Če že, potem bi lahko svojo mamo prepričal, da si za denar odreže roko«

Objavljeno 04. september 2019 08.30 | Posodobljeno 04. september 2019 08.39 | Piše: Gordana Stojiljković

Zanika zavarovalniško goljufijo v zadevi odrezana roka in umor dekleta.

Ko je bil še Sebastian Colarič, je delal kot model za motorje znamke Harley Davidson. FOTO: Osebni arhiv
LJUBLJANA – »Zaradi vas,« je na vprašanje, zakaj se je iz Sebastiana Colariča preimenoval v Sebastiena Abramova, kot iz topa ustrelil trenutno najbolj razvpit pripornik na Povšetovi. »Ko ste v Novicah objavili prva dva članka o meni, sva z Julijo (Adlešič, op. a.) ravno hotela kupiti stanovanje v Situli, a je prodajalec zaradi člankov o meni zavrnil sodelovanje z menoj. Enako se je zgodilo tudi s stanovanjem na Fužinah, ko smo bili že tik pred podpisom pogodbe,« pojasnjuje Abramov, ki smo ga na njegovo željo prejšnji petek obiskali v priporu, kjer je zaradi obtožb o več kot milijon evrov vredni zavarovalniški goljufiji. Na Povšetovi je že od 6. marca, očitajo pa mu še hujše kaznivo dejanje – medtem ko so ga priprli zaradi goljufije, so končali preiskavo smrti 24-letne Sare Veber s Pernovega pri Žalcu, ki jo je 15. marca 2015 s puško ustrelil njen fant Sebastian Colarič. V Celju poteka sodna preiskava, Colarič alias Abramov pa je osumljen naklepnega umora.

30 let zapora mu grozi zaradi naklepnega umora.

Lahko bi zbežal

»Saro sem imel resnično rad, nisem je in je ne bi mogel ubiti. Vse od njene smrti, ko sem pristal na psihiatriji v Vojniku, jemljem močna pomirjevala, zato sem se tudi zredil, jaz sicer nisem takšen. Saro še vedno videvam v sanjah. Štiri leta sem bil svoboden človek, če bi se čutil krivega, bi lahko v tem času izginil, zapustil Slovenijo, pa nisem. Ker je nisem umoril. Tudi s Sarinimi starši sem se odlično razumel, vse do trenutka, ko so jima moji zdaj že bivši prijatelji poslali anonimno pismo z neresnicami o meni,« zatrjuje Abramov, ki vzrok za »izdajstvo« prijateljev najde v denarju. »To so ljudje, ki so včasih živeli na moj račun, a ko sem prišel do spoznanja, da jih finančno podpiram, sem se od njih tudi odmaknil,« dodaja.

Pa vendar, pripomnim, ste puško čistili, čeprav je bila nabita. »Nisem je čistil, to so narobe zapisali, rokoval sem z njo,« povzdigne glas. In kaj to pomeni? »Kupil sem novo puško, takšno je treba po navodilih puškarja tudi po 500-krat repetirati, da steče brez zastojev. To sem počel,« trdi Abramov.

Ker so mi začeli groziti, da me bodo ubili, sem šel k odvetniku Miru Senici, ki je bil moj odvetnik osem let.

Pripisujejo mu celo orožarno, zato me zanima, od kod vse to orožje in kako je prišel do dovoljenja za varnostno orožje. »Ko sem kupil picerijo na Štihovi v Ljubljani, sem v paketu podedoval tudi najemnike, ki so mi delali škodo, na cesto pa jih nisem mogel vreči, saj bi me lahko tožili. Ker so mi začeli groziti, da me bodo ubili, sem šel k odvetniku Miru Senici, ki je bil moj odvetnik osem let, pa tudi sicer sva bila prijatelja, in jih prijavil policiji,« pripoveduje Abramov. »Najprej sem imel,« nadaljuje, »plinsko varnostno orožje, naboji so s CS-plinom, dovolj, da človeka onesposobi. Potem pa sva šla s Saro enkrat po mraku teč po Pirešici, ko sta nasproti prišli dve osebi, ena od njiju je nekaj usmerila proti meni, zato sem potegnil pištolo in izstrelil dva naboja, enega v zrak in enega v njuni smeri. Stekla sva stran, poklicala žalsko policijo, ki je spisala ovadbo zoper neznanega storilca. Takrat sem šel na upravno enoto in se pozanimal za dovoljenje za varnostno orožje, sicer pa sem imel že prej orožje za športno streljanje, saj sem v več strelskih klubih. Vlogo so mi najprej zavrnili, a sem se pritožil in dokazal, da sem ogrožen. Dobil sem dovoljenje za pravo orožje,« pripoveduje Abramov in dodaja, da je svojega prvega glocka, pištolo, dobil takoj ob polnoletnosti. »Uspešno sem prestal tudi psihološke teste, imam dovoljenje za ostrostrelsko puško, kar ima zelo malo ljudi,« se pohvali Abramov, ki je tako lastnik treh plinskih pištol, štirih pravih pištol in dveh pušk.


Abramov je v več kazenskih postopkih: medtem ko je že pravnomočno obsojen zaradi goljufije (»vložil sem zahtevo za varstvo zakonitosti,« pravi Abramov), v Žalcu poteka še eno sojenje zaradi kredita, ki ga je zanj dvignila Nada Veber, pa ji ga ni vrnil. Obtožnica v zadevi odrezana roka je že spisana, medtem ko sodna preiskava zaradi suma naklepnega umora še poteka.

Namesto policista fotomodel

image
Ko je bil še Sebastian Colarič, je delal kot model za motorje znamke Harley Davidson. FOTO: Osebni arhiv
Ko njegovo ljubezen do orožja povežemo z izkazovanjem za kriminalista – kot nam je zatrdila Julijina mama Monika Adlešič, se je njim z značko predstavil kot kriminalist oziroma tajni policijski sodelavec s 6000 evri plače –, to zanika. »Ne drži, da sem se predstavljal kot kriminalist in da sem zaslužil 6000 evrov, saj sem v Gama Trade zaslužil 9000 evrov. Prek zdaj že nekdanjega prijatelja sem spoznal neko osebo, prek katere sem kot častni član dobil značko mednarodne policijske zveze IPA. Tudi preiskovalni sodnici Ireni Topolšek sem to značko pokazal. Res pa je, da imam med kriminalisti veliko prijateljev in sem tudi bil udeležen v hišnih preiskavah. Tudi Sara in Julija sta bili kdaj zraven,« pripoveduje za mizo prostora za obiskovalce na Povšetovi. »Že kot otrok sem imel željo postati policist, potem pa sem se po gimnaziji bolj posvetil modi. Bil sem model za Harley Davidson,« pojasni.

image
Z Julijo Adlešič vztrajata, da je šlo pri odrezani roki za nesrečo. FOTO: Osebni arhiv
Dotakneva se tudi zgodbe, zaradi katere se je znašel v priporu, zaradi katere si je hudo telesno poškodbo povzročilo njegovo komaj 21-letno dekle Julija Adlešič. Ta vztraja, da je šlo za nesrečo. »Ribniški policisti, ki so zadevo obravnavali, so preiskavo zaključili s poročilom, da je šlo za nesrečo. In tisti trenutek, ko sem se znašel v tem kazenskem postopku, sem takoj kriv tudi za umor. Dol sem padel, tako sem bil šokiran,« pripoveduje Abramov. Pa vendar, ga opomnim, saj je celo vaš oče Gorazd Colarič, prav tako obtožen goljufije, v kamero povedal, kako ste vse to načrtovali, kako sta na listu papirja napisala, kaj mora povedati kriminalistom, kako sta se s partnerico umaknila v hišo, da nista gledala tega, kar je Julija naredila. Na očeta so pritisnili kriminalisti in mu zagrozili, da bo za osem let šel v zapor, odgovarja. »Z Julijo tega nisva načrtovala, oče pa je mahal kar z enim papirjem. Navodila na papirju ne obstajajo,« zagotavlja Abramov in se priduša, zakaj ne pišemo o tem, da je tudi sam zavarovan na več zavarovalnicah in da bi denar v primeru poškodbe ali smrti prejeli Julija in njegova mama Tinka Huskič Colarič, prav tako obtožena v zadevi odrezana roka. Saj vendar niste vi tisti, ki si je odrezal roko, odgovorim na njegovo vprašanje, temveč je to storilo mlado dekle.

image
Sara je pri 24 letih umrla zaradi strela iz puške Abramova. FOTO: Osebni arhiv
»Jaz imam Julijo rad in si želim z njo ustvariti družino. Če že, potem bi lahko svojo mamo prepričal, da si za denar odreže roko, saj je že starejša,« pravi Abramov. Dotakne se tudi zapisov v Novicah o njegovi vlogi pri zdravljenju Julije, ko smo zapisali, da se je grdo obnašal do kirurgov, ki so Juliji prišili nazaj odrezano roko in pozneje, ko so ugotovili, da si je ozebline verjetno povzročila sama. »Enajst ur so jo operirali, z mamo sva bila ves ta čas v bolnišnici, potem pa jim je roka nenadoma odmrla. Potrebna je bila še ena operacija, kar peturna revizija roke. V takšnem primeru je 30 odstotkov manj možnosti za uspešno rehabilitacijo. V Beogradu obstaja kirurg, ki je v šestih urah nazaj prišil in usposobil roko človeka, ki mu je bila iztrgana v ramenu. Zato sem prosil sodnico, ali bi ji lahko dovolili, da gre na operacijo v Beograd, saj trenutno s svojo roko ne more nič,« pravi Abramov, ki je prepričan, da je »v priporu zaradi Sare, in ne zaradi Julije oziroma odrezane roke«. 

Manipulativen patološki lažnivec

Abramov naj bi imel izrazite manipulativne sposobnosti – o tem pričajo tako starši obeh deklet, ki so pripovedovali o tem, da je obe dekleti izoliral tako od družine kot od družbe oziroma prijateljev, kot njegovi nekdanji prijatelji. Kot v obtožnici ugotavljata izvedenki psihiatrinji, gre "za manj zrelo osebnost s funkcioniranjem in dinamiko, značilno za prepletanje narcistične in disocialne osebnostne motenosti. Njegova motivacija za tovrstno vedenje izhaja na eni strani iz potrebe po ohranjanju ugleda, spoštovanja, po drugi strani po ohranjanju moči in prevlade nad drugimi ljudmi. Vse to zaznamuje egocentričnost in odsotnost sposobnosti vživljanja v čustva drugih." Po njuni oceni se pri Abramovu kaže tudi tendenca k patološkemu laganju, zaradi česar lahko popolnoma izmišljene zgodbe s ponavljanjem in utrjevanjem zanj postanejo resnične, pri čemer lahko zgodbe spretno uporablja za manipuliranje z ljudmi v odnosih. "To so napisale, ne da bi se enkrat samkrat pogovarjale z menoj," pa na te ugotovitve izvedenk odgovarja Abramov.
Uspešno sem prestal tudi psihološke teste, imam dovoljenje za ostrostrelsko puško, kar ima zelo malo ljudi.
Med kriminalisti imam veliko prijateljev in sem tudi bil udeležen v hišnih preiskavah.
Če že, potem bi lahko svojo mamo prepričal, da si za denar odreže roko, saj je že starejša.




Deli s prijatelji