ODŠKODNINA
Brezovarju denarni obliž
Nekdanjemu glavnemu inšpektorju za delo Borutu Brezovarju pripada odškodnina. Protikorupcijska komisija mu ni omogočila niti izjave, čeprav ji je to nalagal zakon.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Nekdanji glavni inšpektor za delo Borut Brezovar bo od države dobil odškodnino, ni pa še znano, kolikšno. Vrhovno sodišče je namreč v nasprotju z nižjestopenjskima sodiščema ugotovilo, da je protikorupcijska komisija, ki je Brezovarju pred sedmimi leti očitala več nepravilnosti pri delu, zaradi česar je moral zapustiti funkcijo glavnega republiškega inšpektorja za delo, ravnala protipravno.
Brezovarjev zahtevek za plačilo slabih 60 tisočakov je najprej zavrnilo okrožno in nato višje sodišče, a je bila ta odločitev napačna, so sklenili vrhovni sodniki, ki so dali prav Brezovarju. Komisija je namreč izdala Ugotovitve in priporočila, na podlagi katerih je vlada Boruta Pahorja aprila 2011 razrešila Brezovarja na predlog takratnega ministra za delo Ivana Svetlika oziroma na poziv protikorupcijske komisije, ki je prejela več prijav suma korupcije. Poleg očitka, da pri kopici prijav ni dovolj učinkovito ukrepal, da bi zaščitil temeljne pravice delavcev, in da je pomanjkljivo ukrepal v postopkih proti Vegradu, so v javnosti odmevala njegova številna predavanja, saj je kot visoki državni uradnik pomembnega nadzornega organa dlje za plačilo in nejavno veliko sodeloval z različnimi podjetji in njihovimi poslovodstvi, ki so pod nadzorom delovne inšpekcije.
A ker KPK pri objavi svojih Ugotovitev in priporočil ni upoštevala niti ene Brezovarjeve postopkovne pravice po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, je ravnala protipravno oziroma samovoljno. Objavila je njegove osebne podatke, čeprav bi morali biti ti anonimizirani, Brezovarju pa pred posredovanjem teh ugotovitev pristojnemu ministrstvu ni omogočila niti izjave, čeprav ji je to jasno nalagal zakon.
Brezovarju po odločitvi vrhovnih sodnikov pripada denarni obliž, kolikšen, pa zdaj odloča okrožno sodišče. Prvotno je s tožbo terjal 59.473 evrov, včeraj pa je zahtevek zvišal, češ da zaradi razrešitve od predčasne upokojitve prejema vsak mesec 350 evrov nižjo pokojnino, kar je v šestih letih naneslo dobrih 25 tisočakov; poleg tega je ob zaslužek od avtorskega dela. Brezovarja bo sodišče zaslišalo sredi decembra.
Prvotno je zahteval 59.473 evrov, včeraj pa je zahtevek zvišal.
Brezovarjev zahtevek za plačilo slabih 60 tisočakov je najprej zavrnilo okrožno in nato višje sodišče, a je bila ta odločitev napačna, so sklenili vrhovni sodniki, ki so dali prav Brezovarju. Komisija je namreč izdala Ugotovitve in priporočila, na podlagi katerih je vlada Boruta Pahorja aprila 2011 razrešila Brezovarja na predlog takratnega ministra za delo Ivana Svetlika oziroma na poziv protikorupcijske komisije, ki je prejela več prijav suma korupcije. Poleg očitka, da pri kopici prijav ni dovolj učinkovito ukrepal, da bi zaščitil temeljne pravice delavcev, in da je pomanjkljivo ukrepal v postopkih proti Vegradu, so v javnosti odmevala njegova številna predavanja, saj je kot visoki državni uradnik pomembnega nadzornega organa dlje za plačilo in nejavno veliko sodeloval z različnimi podjetji in njihovimi poslovodstvi, ki so pod nadzorom delovne inšpekcije.
A ker KPK pri objavi svojih Ugotovitev in priporočil ni upoštevala niti ene Brezovarjeve postopkovne pravice po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, je ravnala protipravno oziroma samovoljno. Objavila je njegove osebne podatke, čeprav bi morali biti ti anonimizirani, Brezovarju pa pred posredovanjem teh ugotovitev pristojnemu ministrstvu ni omogočila niti izjave, čeprav ji je to jasno nalagal zakon.
Brezovarju po odločitvi vrhovnih sodnikov pripada denarni obliž, kolikšen, pa zdaj odloča okrožno sodišče. Prvotno je s tožbo terjal 59.473 evrov, včeraj pa je zahtevek zvišal, češ da zaradi razrešitve od predčasne upokojitve prejema vsak mesec 350 evrov nižjo pokojnino, kar je v šestih letih naneslo dobrih 25 tisočakov; poleg tega je ob zaslužek od avtorskega dela. Brezovarja bo sodišče zaslišalo sredi decembra.