SREDI MESTA

14 let za trojni umor

Objavljeno 02. julij 2020 18.47 | Posodobljeno 02. julij 2020 18.47 | Piše: Aleš Andlovič

Naročnik umora Aleksander Žlender že drugič obsojen. Eksekucija sredi Beograda pred 27 leti še buri duhove.

Aleksander Žlender je bil v tretje ponovno obsojen.
»Šlo je za eksekucijo treh ljudi. Prav vi ste vedeli, kje je Salatić in da razpolaga z večjo količino denarja. Če ne bi bilo vas, do tega dogodka ne bi prišlo,« je v obrazložitvi nove, že tretje sodbe danes 47-letnemu​ Aleksandru Žlendru razlagala sodnica Andreja Lukeš. Aleksander Žlender je le nemo spremljal branje tretje sodbe pred mariborskim sodiščem, že druge obsodilne. Njegove zadnje besede v svojo obrambo pa so bile: »Nimam kaj povedati. Nisem bil tam.« Sodišče njegovi tezi seveda ni verjelo, saj so ga obremenili vsi vpleteni v trojni umor sredi Beograda daljnega leta 1993, in ga obsodilo na 14 let zapora.

Višje sodišče je prvo oprostilno sodbo razveljavilo, podobno pa je bilo z drugo, s katero so sodniki Žlendra za 15 let poslali za zapahe.

Za kronsko pričo 40 let

image
Slika mladostnega obsojenca s tiralice srbske policije FOTO: Aleš Andlovič
Sodnica je pojasnila, da je sodišče do takšne odločitve prišlo na podlagi podobnih dokazov kot na drugem ponovljenem sojenju. A seveda ni mogla mimo kronske priče Radovana Joksića. Prav ta je 9. oktobra 1993 s pištolo škorpijon izstrelil krogle, ki so ubile 37-letnega Nebojšo Salatića, njegovo 23-letno dekle Slavico Kovačević in 17-letnega nečaka Milana Graoranova. Prav Radovan Joksić je na zaslišanju prek videokonference potrdil, da je streljal po naročilu Aleksandra Žlendra. Prestaja 40-letno zaporno kazen.

Tožilec Darko Simonič je v sklepnem govoru sodišču predlagal, naj Žlendra obsodi na 15 let zapora, in se navezal na kronsko pričo: »Ni mogoče zaznati, zakaj bi ga vsi vpleteni po krivem obremenjevali. Dejstvo je, da je Joksić samega sebe najbolj obremenil. Priznal je, da jih je hladnokrvno umoril. Prevzel je svoj del odgovornosti.« Hkrati je poudaril, da ni razloga, da bi sodišče za kaznivo dejanje napeljevanja k umoru izreklo nižjo kazen od predlagane: »Nič ne opravičuje izreka nižje kazni. Niti oddaljenost od dogodka,« je sklenil prvi mož mariborskega okrožnega tožilstva.

Sodnica Lukeševa je še pojasnila, da ni bilo le pričanje Radovana Joksića tisto, ki je sodišče prepričalo o Žlendrovi krivdi: »Priče so vas obremenile ne le da ste bili v Beogradu, pač pa predvsem Joksić, ki je rekel, da ste mu ukazali, naj ustreli, da vas ti ljudje ne bi prepoznali. Vsi pa smo izvedeli, da je bil Joksić v tistem času vajen ubogati ukaze in je imel psihične težave. Ta ukaz mu je pomenil, da ga pač izvrši. Da ste bili tega dne na Fruškogorski ulici, sta potrdila Titelac in Stankovič. Nista bila pri streljanju, pa sta povedala, kako sta bila zgrožena, ko sta videla tri trupla.«


250 tisoč nekdanjih nemških mark so si obetali morilec in pajdaši, odnesli so le 400 mark, 150 dolarjev, nekaj zlatnine in dve usnjeni jakni.

Dve sodbi že razveljavili

Precej manj zadovoljen pa je mariborsko hišo pravice zapuščal zagovornik obtoženega, odvetnik Franci Košar. Ta je v zaključni besedi spomnil, da se od prvega procesa, v katerem je bil Aleksander Žlender zaradi dvoma oproščen, pa do tega, tretjega, ni nič spremenilo. Tudi dokazi v spisu so ostali enaki. Spomnimo, višje sodišče je prvo oprostilno sodbo razveljavilo, podobno pa je bilo z drugo sodbo, s katero so sodniki Žlendra za 15 let poslali za zapahe.

Nimam kaj povedati. Nisem bil tam.

image
Odvetnik Franci Košar je bil po obsodilni sodbi razočaran. FOTO: Aleš Andlovič
O zločinu v Fruškogorski ulici sredi Beograda so snemali celo dokumentarne oddaje. Takrat 21-letni Žlender, ki je pred odhodom v srbsko prestolnico z očetom Jeronimom živel v Sloveniji, je izvedel, da je Nebojša Salatić, lastnik več podjetij in večjega trgovskega središča, pravi bogataš in da ima v stanovanju menda kar 250.000 tedanjih nemških mark. Podjetnik se je usodnega večera okrog dveh zjutraj vrnil domov, toda ni bil sam, z njim sta bila še njegovo dekle in nečak. Ko je odklenil vrata, je stal Radovan Joksić že za njimi, s pištolo jih je prisilil, da so v stanovanju legli na tla. Za njimi naj bi vstopil Žlender in mu ukazal, naj vse tri ubije. Toda velikega izplena, ki so si ga roparji obetali, ni bilo. Salatić denarja ni imel, zato so iz njegove hiše odnesli samo 400 mark, 150 dolarjev, nekaj zlatnine in dve usnjeni jakni.

Srbska policija je po zločinu potrebovala dve leti, da je razkrila motiv in prišla na sled glavnemu storilcu in njegovim pajdašem. Najprej so prijeli Joksića iz Zemuna, ki se je v enem od lokalov hvalil, da je on ustrelil trojico. V preiskavi je Joksić priznal, da je strelec, a dodal, da ni bil sam, temveč je imel s seboj še tri pajdaše: Nebojšo Titelaca, Aleksandra Stankovića in Žlendra. Joksića so v Srbiji sprva obsodili na smrt z ustrelitvijo, a so mu po odpravi smrtne kazni določili 40 let zapora. Titelaca in Stankovića je sodišče na ponovnem sojenju oprostilo. Žlendra srbski organi leta 1995 niso našli, šele leta 2002 so za njim razpisali mednarodno tiralico. Našli so ga šele septembra 2011, čeprav naj bi ves ta čas delal v Sloveniji in mirno živel v Bistrici ob Dravi.




Deli s prijatelji