NA KOŽO
Velika noč
Bolj ali manj je že jasno, da cepiva proti covidu-19 ne bo še vsaj tja do velikonočnih praznikov.
Odpri galerijo
Vem, oktober je šele. A zdaj je bolj ali manj že jasno, da množičnega cepiva proti covidu-19 ne bo še vsaj tja do velikonočnih praznikov. Upam, da v letu gospodovem 2021. Tako pravijo. Do takrat pa, kakor kdo zna, ve in zmore. Pretežno bomo rdeči, tu in tam oranžni, nemara na trenutke celo zeleni, vseskozi pa ujetniki novega načina življenja. Sobivali bomo z državo, ki nas bo vodila, po potrebi omejevala, nam ukazovala, jemala včerajšnjo samo po sebi umevno svobodo. Spomladansko ropanje navadnega sekretpapirja je napovedalo kataklizmo. Ki je tukaj in zdaj. In bo še jutri. Dokler človeštva ne bo rešilo cepivo, kakor koli že se bo imenovalo.
Spomnim se tamifluja, domnevnega zdravila zoper virus H5N1 pred petnajstimi leti, povzročal naj bi neko ptičjo gripo. Pojavilo se je čez noč, zdravilo naj bi bolezen, ki je dejansko ni bilo. Kaj šele epidemije ali pandemije. Enega samega okuženega na stari celini se ne spomnim, v Aziji naj bi zaradi te gripe umrlo 65 (!) ljudi. Takrat, pisalo se je leto 2005, smo postali globalni talci nečesa, kar praktično ni obstajalo. Smo pa spoznali, kako in koliko smo odvisni od farmacije. Na tone tamifluja je kupila tudi Slovenija in ga pozneje večino tudi potiho uničila. Takratni dobički farmacevtov so bili neizmerljivi. Tokratni bodo neizmerljivi na potenco. Tokrat je človeštvo žrtev prave pandemije, takšne, kot je ne pomni. Pustimo ugibanje, ali nas je zares udarila, ker nas je za ta ubogi planet milijardo, dve, tri preveč, dejstvo je, da je covid-19 največje prekletstvo v njegovi zgodovini. Pobral je že več kot milijon življenj. In pobiral jih bo še naprej. Vsaj 6000 vsak dan. Do pojava cepiva. Za katero pa nihče ne ve, koliko učinkovito bo, nobenega zagotovila ni, da virus ne bo mutiral in znova mutiral. Evolucije se dogajajo, dokler je kaj življenja.
Velika noč je daleč in blizu. Cepivo samo po sebi ne bo reševalo življenj, reševalo jih bo cepljenje. In nanj se je treba pripraviti. Samo za njegov razvoz bo svet potreboval 8000 letal tipa boeing 747. In ko bo kateri izmed 300 kandidatov, ki zdaj pripravljajo in testirajo cepiva, ponudil pravo, učinkovito, bo šlo zares. Kako ga dostaviti, kje hraniti? Kdo in kje bo izvajal cepljenje, koga najprej cepiti? Odgovori ne smejo puščati dvomov. Ali bognedaj vonja po korupciji. Četudi živimo v Sloveniji. Časa je malo.
Spomnim se tamifluja, domnevnega zdravila zoper virus H5N1 pred petnajstimi leti, povzročal naj bi neko ptičjo gripo. Pojavilo se je čez noč, zdravilo naj bi bolezen, ki je dejansko ni bilo. Kaj šele epidemije ali pandemije. Enega samega okuženega na stari celini se ne spomnim, v Aziji naj bi zaradi te gripe umrlo 65 (!) ljudi. Takrat, pisalo se je leto 2005, smo postali globalni talci nečesa, kar praktično ni obstajalo. Smo pa spoznali, kako in koliko smo odvisni od farmacije. Na tone tamifluja je kupila tudi Slovenija in ga pozneje večino tudi potiho uničila. Takratni dobički farmacevtov so bili neizmerljivi. Tokratni bodo neizmerljivi na potenco. Tokrat je človeštvo žrtev prave pandemije, takšne, kot je ne pomni. Pustimo ugibanje, ali nas je zares udarila, ker nas je za ta ubogi planet milijardo, dve, tri preveč, dejstvo je, da je covid-19 največje prekletstvo v njegovi zgodovini. Pobral je že več kot milijon življenj. In pobiral jih bo še naprej. Vsaj 6000 vsak dan. Do pojava cepiva. Za katero pa nihče ne ve, koliko učinkovito bo, nobenega zagotovila ni, da virus ne bo mutiral in znova mutiral. Evolucije se dogajajo, dokler je kaj življenja.
Velika noč je daleč in blizu. Cepivo samo po sebi ne bo reševalo življenj, reševalo jih bo cepljenje. In nanj se je treba pripraviti. Samo za njegov razvoz bo svet potreboval 8000 letal tipa boeing 747. In ko bo kateri izmed 300 kandidatov, ki zdaj pripravljajo in testirajo cepiva, ponudil pravo, učinkovito, bo šlo zares. Kako ga dostaviti, kje hraniti? Kdo in kje bo izvajal cepljenje, koga najprej cepiti? Odgovori ne smejo puščati dvomov. Ali bognedaj vonja po korupciji. Četudi živimo v Sloveniji. Časa je malo.
