Snemanje spota v Louvru: eksces ali …?

Pred dvema tednoma sta Beyonce in Jay-Z, zakonca Carter, brez konkurence najvplivnejši par v glasbeni industriji in, kot pravijo nekateri, celo na svetu, presenetila z izdajo skupnega albuma Everything is Love. Skoraj istočasno z objavo novice o albumu je izšel spot za eno izmed skladb, Apesh*t, posnet nikjer drugje kot v Louvru. V šestminutnem spotu, ki je prava paša za oči, je mogoče videti marsikatero slavno umetnino, od Mone Lize, pred katero v vpadljive oprave pastelnih barv oblečena zakonca stojita na začetku in koncu posnetka, do Gericaultovega Splava Meduze ali kipov Samotraške Nike in Miloške Venere.

Reakcije javnosti na to, da sta Beyonce in Jay-Z za zasebne namene najela najslavnejši muzej na svetu, so bile seveda številne – in zelo različne. Vdani oboževalci Queen B so pisali, da se je »s tem spotom spisala zgodovina«, da je to »še en dokaz, da je Beyonce kraljica«, »ima samo Beyonce takšno moč (in denar), da lahko kar tako najame Louvre«, tisti malo manj navdušeni pa, da je rapanje v Louvru ceneno, neokusno in izraz nespoštovanja do umetnosti, spot pa še eno ekscesno dejanje zakoncev Carter, očitno neizmerno ponosnih na svoj vpliv in bogastvo, ki ju rada poudarjata ob vsaki priložnosti – že besedilom komada Apesh*t (zgovorni so na primer verzi »I can't believe we made it«/»Ne morem verjeti, da nama je uspelo«, »We livin' lavish« /»Živiva razsipno« ali »Hang one night with Yonce, I'll make you famous«/»Preživi eno noč z Beyonce, naredila te bom slavnega«).

V zvezi s tem, da lahko samo Beyonce najame Louvre, gre seveda za tipično fenovsko pretiravanje: že nekaj dni po izidu spota so navdušene oboževalce na realna tla postavili mnogi mediji, v katerih smo lahko brali o tem, da najem Louvra za razne produkcije sploh ni tako neobičajen. V muzeju menda posnamejo približno 500 televizijskih, filmskih in glasbenih projektov na leto, pa tudi cena ni noro vrtoglava, za en dan stane »le« 17.500 dolarjev.

Za navadne smrtnike je to sicer precej počitnic, za Jay-Z in Beyonce pa, kot nam je vsem jasno, drobiž. Res gre s postavitvijo spota v Louvre na neki način za utrjevanje kulta in fame zakoncev Carter, a tisti, ki sta jih zmotila tolikšen eksces in razsipnost, bodo najverjetneje spregledali, da ima video tudi globlje, politično sporočilo, namiguje namreč na to, da so v zgodovini umetnosti zahodne civilizacije prevladovala belopolta telesa. Na slikah v Louvru so v pomembnih družbenih vlogah skoraj sami belci, Beyonce in Jay-Z pa sta to obrnila na glavo, tako da sta v center Louvra postavila – kar sebe.

Pred belopolto Mono Lizo tako rapata uspešna temnopolta glasbenika, ki »ne moreta verjeti, da jima je uspelo« (morda tu namigujeta celo na to, da ne moreta verjeti, da jima je uspelo kljub barvi kože), pred Davidovim Kronanjem Napoleona in Jožefine ter portretom Madame Recamier pa plešejo temnopolte plesalke in plesalci. V spotu se pojavi celo portret temnopolte ženske iz Louvrove zbirke, Portret črnke slikarke Marie Benoist, ki je bil v času, ko je nastal, na začetku 19. stoletja, hudo neobičajen, ni bila namreč navada, da bi se črne ženske portretiralo samostojno. Beyonce in Jay-Z sta ga zgovorno umestila med zaključne kadre spota, kjer gledalcu najbolj pade v oči, in mu tako dala večji pomen kot vsem drugim umetninam, ki jih vidimo v posnetku.


Sama sicer ne bi šla tako daleč, da bi tako kot Danielle Dash v The Independent zapisala, da sta zakonca Carter s to potezo na neki način odprla vrata Louvra temnopoltim, saj gre pri najemu Louvra vseeno za ekskluzivo, ki si jo lahko privoščita samo onadva. Vsekakor pa vsaj v spotu pride do črnske prevlade v tradicionalno belem prostoru, še vedno prepredenim z rasizmom, in ponovnega prevpraševanja zgodovine kolonializma, kar je pomembno sporočilo – in škoda se mi zdi, da bi ga spregledali samo zaradi tega, ker sta Jay-Z in Beyonce, ki ga posredujeta, pač uspešna in bogata.

Kot nespodobno premožen zvezdnik težko ugodiš ljudem – če si ignorantski, si itak svinja, če se kljub preskrbljenosti trudiš biti družbeno kritičen, pa se bo najverjetneje našel kdo, ki te bo obtožil, da to počneš samo zato, ker se spodobi, kar pa je sploh posebna vrsta elitizma. Potem se pa odloči ...