NA KOŽO
Komentar Vesa Stojanova: Zaupanje
V organih, kjer se odloča o politiki boja proti epidemiji, že dolgo ni ljudi, ki se na to najbolj spoznajo.
Odpri galerijo
Veso Stojanov
FOTO: Leon Vidic
Predvčerajšnjim smo prestopili žalostno mejo. Zaradi posledic covida-19 je v Sloveniji doslej umrlo že več kot 3000 ljudi. Za bolj plastično predstavo je to toliko ljudi, kolikor jih živi v Zrečah ali Gornji Radgoni. In to čeprav smo že tri mesece zaprti v svoje občine in že tri mesece veljajo zelo ostri ukrepi, ki jih je sprejela vlada. Nekaj očitno v Sloveniji ne delamo prav.
Ukrepi ne delujejo tako, kot bi pričakovali. Število novookuženih se je sicer ustalilo in zadnje čase ne narašča več, a se po drugi strani tudi ne zmanjšuje prav opazno. Še vedno umre približno 30 ljudi na dan.
Zakaj ne delujejo ukrepi in se vse prizadevanje oblasti, da bi se Slovenija po smrtnosti ljudi na milijon prebivalcev z drugega mesta na svetu spustila bolj proti dnu te žalostne lestvice, bolj ali manj izjalovi? Odgovorov na to vprašanje ni lahko najti. Eden med njimi je pomanjkanje zaupanja med ljudmi in oblastjo, ki je tudi posledica napačnega komuniciranja. Kot lahko vidimo v nekaterih drugih državah, oblast ljudem ukrepe sporoča z empatijo, pri ljudeh jim je uspelo ustvariti zaupanje, da vedo, kaj delajo. Ukrepov ne sporočajo z veliko arogance in z oblastniške pozicije, kot se je to dogajalo pri nas.
Drugi razlog je seveda v zmedenosti pri sprejemanju ukrepov. Še posebno okoli praznikov je enkrat nekaj veljalo, čez nekaj dni spet ne. Ljudje so dobili občutek, da tudi vlada ne ve, kaj počne, da nima jasne vizije, kaj šele strategije, kako naj se loti epidemije. Kar niti ni čudno, saj v organih, kjer se odloča o politiki boja proti epidemiji, že dolgo ni ljudi, ki se na to najbolj spoznajo in so naravnost poklicani za takšne razmere. Epidemiologe so že kmalu po prevzemu oblasti postavili ob stran.
Zdaj so vse oči uprte v cepivo, ki naj bi bilo rešitev. A tudi tu ljudje počasi dobivajo občutek, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Šele včeraj popoldne je predsednik vlade predstavil strategijo cepljenja. Več dni pa je bil tiho, čeprav se oglaša na vsako kritiko, kaj je z milijonom odmerkov cepiva, ki naj bi se jim Slovenija odpovedala, kot so minuli petek na podlagi virov pri nemški vladi pisali nekateri evropski mediji.
V organih, kjer se odloča o politiki boja proti epidemiji, že dolgo ni ljudi, ki se na to najbolj spoznajo.
Ukrepi ne delujejo tako, kot bi pričakovali. Število novookuženih se je sicer ustalilo in zadnje čase ne narašča več, a se po drugi strani tudi ne zmanjšuje prav opazno. Še vedno umre približno 30 ljudi na dan.
Zakaj ne delujejo ukrepi in se vse prizadevanje oblasti, da bi se Slovenija po smrtnosti ljudi na milijon prebivalcev z drugega mesta na svetu spustila bolj proti dnu te žalostne lestvice, bolj ali manj izjalovi? Odgovorov na to vprašanje ni lahko najti. Eden med njimi je pomanjkanje zaupanja med ljudmi in oblastjo, ki je tudi posledica napačnega komuniciranja. Kot lahko vidimo v nekaterih drugih državah, oblast ljudem ukrepe sporoča z empatijo, pri ljudeh jim je uspelo ustvariti zaupanje, da vedo, kaj delajo. Ukrepov ne sporočajo z veliko arogance in z oblastniške pozicije, kot se je to dogajalo pri nas.
FOTO: Leon Vidic/delo
Drugi razlog je seveda v zmedenosti pri sprejemanju ukrepov. Še posebno okoli praznikov je enkrat nekaj veljalo, čez nekaj dni spet ne. Ljudje so dobili občutek, da tudi vlada ne ve, kaj počne, da nima jasne vizije, kaj šele strategije, kako naj se loti epidemije. Kar niti ni čudno, saj v organih, kjer se odloča o politiki boja proti epidemiji, že dolgo ni ljudi, ki se na to najbolj spoznajo in so naravnost poklicani za takšne razmere. Epidemiologe so že kmalu po prevzemu oblasti postavili ob stran.
Zdaj so vse oči uprte v cepivo, ki naj bi bilo rešitev. A tudi tu ljudje počasi dobivajo občutek, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Šele včeraj popoldne je predsednik vlade predstavil strategijo cepljenja. Več dni pa je bil tiho, čeprav se oglaša na vsako kritiko, kaj je z milijonom odmerkov cepiva, ki naj bi se jim Slovenija odpovedala, kot so minuli petek na podlagi virov pri nemški vladi pisali nekateri evropski mediji.
