NA KOŽO

Komentar Vesa Stojanova: Tri opice

Mnogi politični odločevalci negativnih pojavov nočejo videti niti slišati, kaj šele, da bi o njih govorili.
Fotografija: Veso Stojanov. Ljubljana, 6. marec 2018 [avtor:Vidic Leon]
Odpri galerijo
Veso Stojanov. Ljubljana, 6. marec 2018 [avtor:Vidic Leon]

Tresla se je gora, rodila se je miš. Tako je bilo mogoče slišati številne komentarje na poskus ameriških demokratov, da bi v senatu obsodili nekdanjega predsednika Donalda Trumpa zaradi spodbujanja in usmerjanja množice svojih privržencev, ki so 6. januarja v navalu nezadovoljstva in razočaranja zavzeli poslopje ameriškega kongresa, pri čemer je umrlo pet ljudi.

Senatorjem ni uspelo doseči dvotretjinske večine, potrebne za to, da bi obsodili nekdanjega predsednika. Kljub dokaj čvrstim dokazom o Trumpovi vpletenosti v ta za ameriško demokracijo neverjetni dogodek se večina republikanskih senatorjev ni odločila za obsodbo. Sicer so se skoraj vsi strinjali in ugotovili, da je bil Donald Trump neposredno kriv za enega največjih napadov na ameriški parlamentarni sistem v dosedanji zgodovini, a toliko moči, da bi ga obsodili in mu na ta način preprečili, da bi se v prihodnosti še kdaj vrnil v ameriško politiko, pa le niso zmogli.

Dogajanje v ameriškem senatu je še en dokaz, kako močno se je po svetu spremenilo dojemanje politike in politične odgovornosti. Kot da so v moderni politiki začele vladati tri modre opice iz japonskega izročila, po katerem si opica Mizaru pokriva oči, da ne vidi nič slabega, kar se dogaja okrog nje, opica Kikazaru si pokriva ušesa, ker noče slišati nič slabega, kar govorijo okoli nje, opica Ivazaru pa si pokriva usta, ker noče povedati nič slabega, kar vidi okoli sebe.

Čeprav vidijo in slišijo, da dogajanje, ki ga lahko spremljamo po svetu in tudi pri nas v Sloveniji, ne gre v pravo smer, da so poteze nekaterih politikov napačne, slabe, zgrešene in škodljive, mnogi politični odločevalci teh pojavov nočejo videti niti slišati, kaj šele, da bi o njih govorili. Čedalje večja razdvojenost v politiki je pripeljala do tega, da svoje politične tovariše, prijatelje in somišljenike zagovarjaš, jih jemlješ v bran, poskušaš najti vrsto opravičil, pa čeprav globoko v sebi veš, da je ravnal napačno. To malodušje, ko se raje obrneš stran, da ne bi videl, si zatisneš ušesa, da ne bi slišal, in si potem povrhu še povsem tiho, je skrb vzbujajoče. Ker potem o tvoji prihodnosti odloča kdo drug, in ne ti.

Več iz te teme:

Izbrano za vas

Izbrano za vas