NA KOŽO
Komentar Vesa Stojanova: Manj, a bolje!
S krajšim delovnim časom se spreminjajo tudi družbene navade.
Odpri galerijo
FOTO: Irina Nisiforova Getty Images/istockphoto
Si predstavljate, da bi delali samo do četrtka, v petek bi bili prosti in se v miru fizično in duševno pripravljali na konec tedna, ki je resnici na ljubo še vedno zelo kratek – zgolj dva dni. In potem bi v ponedeljek znova začeli štiridnevni delovni teden. Res bi bilo bolje, če bi poleg prostega petka imeli prost tudi ponedeljek – da bi se odpočili od vikenda –, a tudi s prostimi petki, sobotami in nedeljami seveda ni prav nič narobe.
Prav nasprotno, po svetu se zdi, kakor da ideja štiritedenskega delovnega tedna, ob seveda nespremenjeni plači, pridobiva zagon. V čedalje več državah vlade resno razmišljajo o skrajševanju delovnega časa, ki seveda ni posledica nekakšne nenadne velikodušnosti lastnikov kapitala, temveč so nekateri dovolj razgledani in daljnovidni delodajalci spoznali, da zadovoljni in sproščeni delojemalci lahko naredijo več, so bolj produktivni in imajo od njih več koristi, beri dobička. Zato so začeli delati podobne korake, kot ga je pred skoraj sto leti naredil Henry Ford, ko je zaradi večje učinkovitosti dela uvedel osemurni delovnik, in sicer le pet dni na teden.
Predvsem pa so sedanji miselni preboj, ki popularni slogan več in bolje delati postavlja na glavo, v nekaterih državah (Islandija, Škotska, Španija, Finska, Nova Zelandija …) dosegli tudi zaradi sprememb na trgu delovne sile, ki jih je epidemija koronavirusa samo še pospešila. V mnogih državah so namreč ljudje, ki so delali od doma, spoznali, da osemurni delovnik v službah ni nekaj, kar naj bi bilo sveto. Da se lahko dela tudi drugače in biti še bolj učinkovit in produktiven. Še posebno tovrstne spremembe zadevajo nova tehnološka podjetja, razne kreativne dejavnosti pa tudi javna uprava in druge javne službe.
S krajšim delovnim časom, ki povleče s seboj tudi manj stresa, več prostega časa in s tem tudi zadovoljstva zaposlenih, se spreminjajo tudi splošne družbene navade. Zato se takih projektov po svetu lotevajo države oziroma vlade same. In kje smo v Sloveniji? Najbrž še vedno v miselnih okvirih izpred sto let, kajti razen nekaj svetlih izjem posameznih podjetnikov vlada na kaj takega za zdaj niti pomislila ni.
Prav nasprotno, po svetu se zdi, kakor da ideja štiritedenskega delovnega tedna, ob seveda nespremenjeni plači, pridobiva zagon. V čedalje več državah vlade resno razmišljajo o skrajševanju delovnega časa, ki seveda ni posledica nekakšne nenadne velikodušnosti lastnikov kapitala, temveč so nekateri dovolj razgledani in daljnovidni delodajalci spoznali, da zadovoljni in sproščeni delojemalci lahko naredijo več, so bolj produktivni in imajo od njih več koristi, beri dobička. Zato so začeli delati podobne korake, kot ga je pred skoraj sto leti naredil Henry Ford, ko je zaradi večje učinkovitosti dela uvedel osemurni delovnik, in sicer le pet dni na teden.
Predvsem pa so sedanji miselni preboj, ki popularni slogan več in bolje delati postavlja na glavo, v nekaterih državah (Islandija, Škotska, Španija, Finska, Nova Zelandija …) dosegli tudi zaradi sprememb na trgu delovne sile, ki jih je epidemija koronavirusa samo še pospešila. V mnogih državah so namreč ljudje, ki so delali od doma, spoznali, da osemurni delovnik v službah ni nekaj, kar naj bi bilo sveto. Da se lahko dela tudi drugače in biti še bolj učinkovit in produktiven. Še posebno tovrstne spremembe zadevajo nova tehnološka podjetja, razne kreativne dejavnosti pa tudi javna uprava in druge javne službe.
S krajšim delovnim časom, ki povleče s seboj tudi manj stresa, več prostega časa in s tem tudi zadovoljstva zaposlenih, se spreminjajo tudi splošne družbene navade. Zato se takih projektov po svetu lotevajo države oziroma vlade same. In kje smo v Sloveniji? Najbrž še vedno v miselnih okvirih izpred sto let, kajti razen nekaj svetlih izjem posameznih podjetnikov vlada na kaj takega za zdaj niti pomislila ni.
