NA KOŽO

Komentar Vesa Stojanova: Bančni rop

Odgovornim, ki so omogočili največji bančni rop v zgodovini Slovenije, se po vsej verjetnosti ne bo zgodilo nič.
Fotografija: Veso Stojanov
FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Veso Stojanov FOTO: Leon Vidic

Pred 65 leti je umrl znani nemški dramatik Bertolt Brecht, ki je tudi avtor enega najbolj duhovitih in na žalost zelo realističnih rekov iz drame Opera za tri groše: »Kaj je rop ene banke proti ustanovitvi banke?« Ta Brechtov stavek se je že velikokrat izkazal za še kako resničnega, ne nazadnje se je potrdil tudi včeraj, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da je sanacija slovenskih bank pred slabim desetletjem potekala tako, da je država posegla v premoženje razlaščencev saniranih bank, ne da bi zagotovila dovolj trdnih procesnih jamstev proti samovolji državnih organov.


Oziroma če poenostavimo, ko se je država odločila, da bo sanirala NKBM in NLB, je razlastila imetnike delnic in obveznic, češ da te sploh niso premoženje banke, saj naj ne bi imele nobene vrednosti. In to brez možnosti pritožbe. Kar je bilo po mnenju sodnikov iz Strasbourga popolnoma zgrešeno in na meji nezakonitega početja. Pravzaprav so se politiki in bančni nadzorniki pri zadnji sanaciji slovenskih bank skoraj dobesedno držali Brechtove zajedljive »resnice«.

Najprej so pri privatizaciji NKBM pozivali ljudi k nakupu bančnih delnic, pri delni privatizaciji NLB pa k nakupu obveznic – torej so ljudi aktivno vabili, naj aktivno sodelujejo pri njihovi »ustanovitvi«, kasneje, ko je stvar začela drveti navzdol, pa so 120.000 delničarjev in lastnikov obveznic enostavno razlastili, šlo je za premoženje, vredno 960 milijonov evrov, in jim povrhu še preprečili, da bi se na to odločitev države sploh lahko pritožili. Z drugimi besedami, država je te ljudi z eno potezo oropala. In to ne samo denarja, temveč tudi osnovne človekove pravice do pravnega sredstva. Kar so zdaj ugotovili tudi evropski sodniki.
FOTO: Leon Vidic/delo
FOTO: Leon Vidic/delo

Kakšne korake bo zdaj naredila država, je seveda velika neznanka. Ljudje bodo verjetno morali dobiti možnost za sprožitev sodnih tožb, poravnave oziroma povrnitve vsaj dela svojega odvzetega premoženja. Odgovornim, ki so sploh omogočili ta – zdaj ga lahko mirne duše imenujemo tako – največji bančni rop v zgodovini Slovenije, pa se po stari slovenski navadi po vsej verjetnosti ne bo zgodilo nič.

Izbrano za vas

Izbrano za vas