Komentar Tomice Šuljić: Uber ne gre čez

Sodobni časi so prinesli neke nove mejnike napredka, ki pri marsikom zbudijo mešane občutke: ampak mladi rodovi milenijcev in zoomerjev razvitega sveta bolj opazijo odhod mednarodnega podjetja za dostavo ali odprtje še ene globalne verige s hitro prehrano, kot pa se ukvarjajo z denimo pokojninskimi ali socialnimi reformami.

Odhod Glova ali širjenje KFC-restavracij (oziroma napovedan prihod verige Taco Bell) je pač zanje hipen, ko se odprejo duri, sline pa se jim cedijo že na daljavo prek zaslonov telefončkov; odrasel človek srednjeevropskega ali mediteranskega prehranjevalnega prostora pa se lahko le čudi, kako je mladež navdušena nad (ultra) procesirano hrano.

Po novem pa se bo molznikom mladih denarnic pridružila še ameriška platforma za prevoze in dostavo Uber, ki bo delovala »na širšem območju Ljubljane«. Otroci so menda veseli napredka (čeprav pogrešajo Uberjeva svetovna prevozniška konkurenta Lyft ter Bolt); marsikateri starejši pa vidi te moderne nebodigatreba zaslužkarje kot še en proces, v katerem tisti s tanjšimi denarnicami na kolesih, motorčkih in v avtih omogočajo udobje in razvajenost tistim z debelejšimi denarnicami.

Od korone so se tovrstne razvade spremenile v načine prehranjevanja ali dostave. Ampak tisti »na širšem območju Ljubljane« nosi že pričakovan ter prežvečen kleč: prestolnica in neposredna okolica, a ne predaleč s to okolico, prosim. Pa še kakšno slovensko mesto morda zajamejo ti liferanti, ampak to je ta doseg. Pri vseh sodobnih genijih, ki jih premore svet, se še ni našel modrijan, ki bi uspešno poskrbel za večino prebivalstva ter jim omogočil dostavo teh sodobnih dobrin, kot so poceni prevozi ali dostava dobrin. Slednje še vedno počnejo trgovinske verige, a s svojo ponudbo in ceno.

To, da bi droni dostavljali manjše pakete, bomo še nekaj časa čakali: Amazon je v začetku leta za dva meseca pavziral svoj dostavni program Prime Air, ki ga šele preverjajo v Teksasu in Arizoni. Tam dostavljajo do dobra dva kilograma težke pakete v manj kot eni uri – če je vreme primerno, seveda.

Ta rešitev se v tem trenutku še vedno zdi predaleč, da bi nanjo lahko računali. Napredek je vedno odvisen od naših potreb, želja in zmožnosti; predvsem pa ni nikoli enak(o hiter) za vse, ki bi si ga želeli. Vsaj taksistom v manjših krajih ni treba trepetati pred Uberjem – ker čez meje osrednjeslovenske kotline ali še manj ta globalni prevoznik le (še) ne seže.