NA KOŽO
Komentar Roka Tamšeta: Sloveniji obrnil hrbet
Kevin Kampl je slovensko nogometno reprezentanco zapustil na nedostojen način.
Odpri galerijo
Čeprav je še prejšnji mesec obljubljal, da bo po manjših težavah s poškodbo novembra spet na voljo slovenski nogometni reprezentanci, je zvezdnik nemškega prvoligaša Leipziga Kevin Kampl kratko in jedrnato sporočil vodstvu Nogometne zveze Slovenije, da zaključuje svojo reprezentančno kariero. Brez kakršnih koli dodatnih pojasnil.
Na NZS so bili še toliko nespretni, da so odkrito priznali, da je Kamplovo obvestilo staro že več dni (od prejšnjega konca tedna), slovensko javnost pa so o tem obvestili z enim stavkom, tik pred začetkom novinarske konference začasnega selektorja Igorja Benedejčiča, ki je napovedal zadnji tekmi z Norveško in Bolgarijo v ligi narodov.
Predstavljam si, kako nemogoč mora biti odnos med NZS in Kamplom, da jim ni uspelo skupaj spraviti niti korektno sestavljene izjave za javnost. Predstavljam si tudi razočaranje Kampla, ker so šefi oktobra odstavili selektorja Tomaža Kavčiča, na katerega je bil posebno navezan tudi zato, ker ga je ta odkril v obdobju igranja za mlado reprezentanco. Od takrat je srce nogometaša, ki je bil rojen slovenskim staršem v Nemčiji, bilo za Slovenijo. Navduševal je s simpatičnimi ter vselej optimističnimi in bojevitimi izjavami, v katerih ni manjkalo niti samokritičnosti.
Na igrišču bi lahko dal še več, a je bil med najboljšimi. Z nekdanjim selektorjem Srečkom Katancem se je zapletel v spor glede igralnega položaja, bila sta kot pes in mačka, Kampl je zato ciklično preskakoval reprezentančne akcije. Zdaj se mu ne da več izgovarjati na pretirano utrujenost, lažje poškodbe, zato je presekal in zapustil izbrano vrsto po vsega 28 odigranih tekmah, ko pri 28 letih igra najboljši nogomet v karieri.
Zlahka bi se znašel na razširjenem seznamu nemške nogometne reprezentance. Seveda za elf po pravilih Fife ne sme igrati.
Kampl je odšel na nedostojen način za obe strani. To deluje, kot da je igral za Slovenijo, ko je to potreboval, zdaj ko Slovenija potrebuje njega, ji je obrnil hrbet. Tudi zato so bili odzivi soigralcev na njegovo odločitev v glavnem hladni, malodušni.
Na NZS so bili še toliko nespretni, da so odkrito priznali, da je Kamplovo obvestilo staro že več dni (od prejšnjega konca tedna), slovensko javnost pa so o tem obvestili z enim stavkom, tik pred začetkom novinarske konference začasnega selektorja Igorja Benedejčiča, ki je napovedal zadnji tekmi z Norveško in Bolgarijo v ligi narodov.
Kevin Kampl je slovensko nogometno reprezentanco zapustil na nedostojen način.
Predstavljam si, kako nemogoč mora biti odnos med NZS in Kamplom, da jim ni uspelo skupaj spraviti niti korektno sestavljene izjave za javnost. Predstavljam si tudi razočaranje Kampla, ker so šefi oktobra odstavili selektorja Tomaža Kavčiča, na katerega je bil posebno navezan tudi zato, ker ga je ta odkril v obdobju igranja za mlado reprezentanco. Od takrat je srce nogometaša, ki je bil rojen slovenskim staršem v Nemčiji, bilo za Slovenijo. Navduševal je s simpatičnimi ter vselej optimističnimi in bojevitimi izjavami, v katerih ni manjkalo niti samokritičnosti.
Na igrišču bi lahko dal še več, a je bil med najboljšimi. Z nekdanjim selektorjem Srečkom Katancem se je zapletel v spor glede igralnega položaja, bila sta kot pes in mačka, Kampl je zato ciklično preskakoval reprezentančne akcije. Zdaj se mu ne da več izgovarjati na pretirano utrujenost, lažje poškodbe, zato je presekal in zapustil izbrano vrsto po vsega 28 odigranih tekmah, ko pri 28 letih igra najboljši nogomet v karieri.
Zlahka bi se znašel na razširjenem seznamu nemške nogometne reprezentance. Seveda za elf po pravilih Fife ne sme igrati.
Kampl je odšel na nedostojen način za obe strani. To deluje, kot da je igral za Slovenijo, ko je to potreboval, zdaj ko Slovenija potrebuje njega, ji je obrnil hrbet. Tudi zato so bili odzivi soigralcev na njegovo odločitev v glavnem hladni, malodušni.