NA KOŽO
Komentar Mihe Šimnovca: Nič več v senci
Nekateri tuji strokovnjaki so sanjski tek Lampičeve in Višnarjeve primerjali celo s čudeži.
Odpri galerijo
Smučarske tekačice in tekači so v Sloveniji pogosto v senci drugih športnikov – tudi skakalcev, vsaj na 52. svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju pa se je uvodoma zgodba obrnila. Za to sta seveda zaslužni Anamarija Lampič in Katja Višnar, ki sta na nedeljskem ekipnem sprintu v klasičnem koraku v Seefeldu navdušili s herojskim tekom in zasluženo osvojitvijo srebrne kolajne.
Nekateri tuji strokovnjaki so njun sanjski tek primerjali celo s čudeži, o katerih pripoveduje dolga zgodovina tako imenovanega Seekirchla, kakor se imenuje v 17. stoletju zgrajena cerkev, ki stoji nedaleč stran od tekaškega stadiona v Seefeldu. Če gre verjeti domačinom, naj bi imela zdravilen vpliv na ljudi, kdor jo obišče, pa naj bi prejel čudežno moč.
Čeprav sta Anamarija in Katja od vsega začetka verjeli vase, sta bili na koncu tudi sami presenečeni nad tem, kar jima je uspelo.
Toda njun podvig je bil čist kakor solza in nikakor ni bil plod kakšnih srečnih okoliščin. Prigarali sta si ga po hudem boju na progi, na kateri sta med drugimi v finišu strli odpor tudi favoriziranih Norvežank Maiken Caspersen Falla in Ingvild Flugstad Østberg. A ni veliko manjkalo, pa bi Lampičeva ujela tudi Švedinjo Majo Dahlqvist; na koncu je namreč Slovenki vsega 0,37 sekunde ločilo od naslova svetovnih prvakinj!
»V domovini pričakujejo, da bova vedno zmagali, vendar je treba vedeti, da je konkurenca iz leta v leto močnejša. Švedska in slovenska dvojica sta bili tokrat močnejši, to je treba pošteno priznati, zato sta zasluženo pred nama,« je športno priznala Østbergova. Anamarija in Katja sta uspeh posvetili vsem, ki ju podpirajo že od vsega začetka, celotni ekipi in slovenskemu teku na smučeh, rekoč, da ga je že krvavo potreboval.
»Zdaj so tudi mlajša dekleta videla, da je s trdim delom mogoče doseči marsikaj,« je pripomnila Višnarjeva, članica srebrne tekaške dvojice, ki je uvodni vikend na svetovnem prvenstvu na avstrijskem Tirolskem močno zasenčila skakalno ekipo. Izbranci glavnega trenerja Gorazda Bertonclja so pač s posamičnim desetim in moštvenim šestim mestom na veliki napravi v Innsbrucku iztržili veliko manj od pričakovanj slovenske (športne) javnosti.
Nekateri tuji strokovnjaki so njun sanjski tek primerjali celo s čudeži, o katerih pripoveduje dolga zgodovina tako imenovanega Seekirchla, kakor se imenuje v 17. stoletju zgrajena cerkev, ki stoji nedaleč stran od tekaškega stadiona v Seefeldu. Če gre verjeti domačinom, naj bi imela zdravilen vpliv na ljudi, kdor jo obišče, pa naj bi prejel čudežno moč.
Čeprav sta Anamarija in Katja od vsega začetka verjeli vase, sta bili na koncu tudi sami presenečeni nad tem, kar jima je uspelo.
Nekateri tuji strokovnjaki so sanjski tek Lampičeve in Višnarjeve primerjali celo s čudeži.
Toda njun podvig je bil čist kakor solza in nikakor ni bil plod kakšnih srečnih okoliščin. Prigarali sta si ga po hudem boju na progi, na kateri sta med drugimi v finišu strli odpor tudi favoriziranih Norvežank Maiken Caspersen Falla in Ingvild Flugstad Østberg. A ni veliko manjkalo, pa bi Lampičeva ujela tudi Švedinjo Majo Dahlqvist; na koncu je namreč Slovenki vsega 0,37 sekunde ločilo od naslova svetovnih prvakinj!
»V domovini pričakujejo, da bova vedno zmagali, vendar je treba vedeti, da je konkurenca iz leta v leto močnejša. Švedska in slovenska dvojica sta bili tokrat močnejši, to je treba pošteno priznati, zato sta zasluženo pred nama,« je športno priznala Østbergova. Anamarija in Katja sta uspeh posvetili vsem, ki ju podpirajo že od vsega začetka, celotni ekipi in slovenskemu teku na smučeh, rekoč, da ga je že krvavo potreboval.
»Zdaj so tudi mlajša dekleta videla, da je s trdim delom mogoče doseči marsikaj,« je pripomnila Višnarjeva, članica srebrne tekaške dvojice, ki je uvodni vikend na svetovnem prvenstvu na avstrijskem Tirolskem močno zasenčila skakalno ekipo. Izbranci glavnega trenerja Gorazda Bertonclja so pač s posamičnim desetim in moštvenim šestim mestom na veliki napravi v Innsbrucku iztržili veliko manj od pričakovanj slovenske (športne) javnosti.
