NA KOŽO
Komentar Mihe Šimnovca: Borba se je spet začela
Če bo šlo tako naprej, se bodo naši najmlajši snežnih radosti spominjali le še iz pripovedovanja (naj)starejših.
Odpri galerijo
Kakor vse kaže, niti v tej zimi ne bomo imeli veliko od nje, kar zadeva sneg. Vsaj v nižinah ga pri nas – če gre verjeti dolgoročnim vremenskim napovedim – še lep čas ne bo. Če odmislimo mnoge nevšečnosti, ki jih vsakič znova povzročijo snežne padavine, po drugi strani prinašajo številne radosti. Teh se bodo naši najmlajši – če bo šlo tako naprej – že kmalu spominjali zgolj še iz pripovedovanj (naj)starejših.
Zanimivo, da od časov, ko so bile zime – kljub očitnemu globalnemu segrevanju, s katerim se pravzaprav ves svet že dlje spopada – tudi na sončni strani Alp radodarne(jše) s snegom, ni preteklo veliko vode. V minulih dneh me je namreč facebook spomnil na prijetna dogodka pred dvema letoma in šestimi leti, ko smo imeli v tem obdobju tudi pri nas snega za izvoz. Pa ne živim kje v hribih, temveč le par kilometrov stran od znaka, ki označuje prihod v glavno mesto.
O kakšni (večji) snežni pošiljki lahko njegovi ljubitelji tačas le sanjamo. Termometer je včeraj popoldne, ko smo komaj dobro vstopili v februar, kazal že skoraj 15 stopinj Celzija. Kot da bi v naše kraje že prišla pomlad?! Visoke (dnevne) temperature kajpak sivijo lase tudi mnogim prirediteljem tekmovanj v zimskih športih. Niz prireditev za svetovni pokal v Sloveniji se bo po preizkušnjah v deskanju na snegu in biatlonu nadaljeval s tekmami v alpskem smučanju, čez 11 dni naj bi Mariborsko Pohorje gostilo tradicionalno 56. Zlato lisico.
»Borba se je začela,« so včeraj sporočili mariborski organizatorji, ki se nadejajo, da jim močna odjuga ne bo pobrala preveč (umetnega) snega, ki so ga izdelali januarja. Kljub ne najboljši vremenski napovedi ne dvomijo, da bodo uspešno prestali četrtkovo snežno kontrolo, v njihov prid pa govorijo dobre izkušnje. Niso namreč prvič v takšnem položaju, da trepetajo za izvedbo ženskega veleslaloma in slaloma. Mariborčani verjamejo, da bo njihova borba obrodila sadove, da bodo – ker se nikoli ne vdajo – spet dobili borbo z vremenom in čez dobrih deset dni gostili najboljše alpske smučarke na svetu. A kako dolgo še?
Če bo šlo tako naprej, se bodo naši najmlajši snežnih radosti spominjali le še iz pripovedovanja (naj)starejših.
Zanimivo, da od časov, ko so bile zime – kljub očitnemu globalnemu segrevanju, s katerim se pravzaprav ves svet že dlje spopada – tudi na sončni strani Alp radodarne(jše) s snegom, ni preteklo veliko vode. V minulih dneh me je namreč facebook spomnil na prijetna dogodka pred dvema letoma in šestimi leti, ko smo imeli v tem obdobju tudi pri nas snega za izvoz. Pa ne živim kje v hribih, temveč le par kilometrov stran od znaka, ki označuje prihod v glavno mesto.
O kakšni (večji) snežni pošiljki lahko njegovi ljubitelji tačas le sanjamo. Termometer je včeraj popoldne, ko smo komaj dobro vstopili v februar, kazal že skoraj 15 stopinj Celzija. Kot da bi v naše kraje že prišla pomlad?! Visoke (dnevne) temperature kajpak sivijo lase tudi mnogim prirediteljem tekmovanj v zimskih športih. Niz prireditev za svetovni pokal v Sloveniji se bo po preizkušnjah v deskanju na snegu in biatlonu nadaljeval s tekmami v alpskem smučanju, čez 11 dni naj bi Mariborsko Pohorje gostilo tradicionalno 56. Zlato lisico.
»Borba se je začela,« so včeraj sporočili mariborski organizatorji, ki se nadejajo, da jim močna odjuga ne bo pobrala preveč (umetnega) snega, ki so ga izdelali januarja. Kljub ne najboljši vremenski napovedi ne dvomijo, da bodo uspešno prestali četrtkovo snežno kontrolo, v njihov prid pa govorijo dobre izkušnje. Niso namreč prvič v takšnem položaju, da trepetajo za izvedbo ženskega veleslaloma in slaloma. Mariborčani verjamejo, da bo njihova borba obrodila sadove, da bodo – ker se nikoli ne vdajo – spet dobili borbo z vremenom in čez dobrih deset dni gostili najboljše alpske smučarke na svetu. A kako dolgo še?
