NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Milijoni za študije
Revizija računskega sodišča kaže, da sistem socialnega varstva starejših ne deluje.
Odpri galerijo
V Sloveniji kronično primanjkuje domov za starejše in varovanih stanovanj. Računsko sodišče ugotavlja, da je stanje socialne oskrbe kritično, ker vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo. Država že od leta 2007 ni zgradila nobenega javnega doma za starejše. Zato pa je namenila neverjetnih 74,5 milijona evrov za študije, ki naj bi pokazale, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne.
Namesto da bi denar vlagali v domove za starejše in druge oblike institucionalnega varstva, se je namenjal za drage študije. Zanimivo bi bilo videti, kdo so izvajalci vseh teh študij, saj bi lahko s 74,5 milijona evrov zgradili precej domov za starejše. Ministrstvo za delo je v zadnjih desetih letih dajalo prednost oskrbi na domu, čeprav je revizija računskega sodišča pokazala, da je cena za uro pomoči v domači oskrbi kar 17-krat višja kot pa ura oskrbe v domu za starejše.
Revizija računskega sodišča kaže, da sistem socialnega varstva starejših ne deluje. Delež prebivalstva, starejšega od 65 let, že danes dosega petino vseh prebivalcev. Leta 2040 pa bo kar tretjina starejša od 65 let. To bo še dodatno povzročilo pritisk na zdravstvo, na pokojninski sistem in nekatere specifične investicije, kot je denimo izgradnja domov za ostarele. Vse skupaj je še bolj skrb vzbujajoče, če upoštevamo, da Slovenija spada med tiste države Evropske unije, ki imajo najnižje število zdravnikov na prebivalca.
Staranje prebivalstva na eni strani, neurejen sistem socialnega varstva na drugi in vse več odhodov mladih zdravnikov v tujino postajajo vse večji problem. Samo Romunija in Poljska imata slabšo pokritost prebivalstva z zdravniki. V sosednji Avstriji, kamor odhaja vse več mladih zdravnikov, je pokritost prebivalstva z zdravniki najvišja v EU in skoraj dvakrat višja kot v Sloveniji.
Revizija računskega sodišča kaže, da za vzpostavitev učinkovitega socialnega varstva ne potrebujemo dragih študij, od katerih imajo koristi posamezniki, ampak konkretne rešitve, ki bodo koristile vsem uporabnikom.
Revizija računskega sodišča kaže, da sistem socialnega varstva starejših ne deluje.
Namesto da bi denar vlagali v domove za starejše in druge oblike institucionalnega varstva, se je namenjal za drage študije. Zanimivo bi bilo videti, kdo so izvajalci vseh teh študij, saj bi lahko s 74,5 milijona evrov zgradili precej domov za starejše. Ministrstvo za delo je v zadnjih desetih letih dajalo prednost oskrbi na domu, čeprav je revizija računskega sodišča pokazala, da je cena za uro pomoči v domači oskrbi kar 17-krat višja kot pa ura oskrbe v domu za starejše.
Revizija računskega sodišča kaže, da sistem socialnega varstva starejših ne deluje. Delež prebivalstva, starejšega od 65 let, že danes dosega petino vseh prebivalcev. Leta 2040 pa bo kar tretjina starejša od 65 let. To bo še dodatno povzročilo pritisk na zdravstvo, na pokojninski sistem in nekatere specifične investicije, kot je denimo izgradnja domov za ostarele. Vse skupaj je še bolj skrb vzbujajoče, če upoštevamo, da Slovenija spada med tiste države Evropske unije, ki imajo najnižje število zdravnikov na prebivalca.
Staranje prebivalstva na eni strani, neurejen sistem socialnega varstva na drugi in vse več odhodov mladih zdravnikov v tujino postajajo vse večji problem. Samo Romunija in Poljska imata slabšo pokritost prebivalstva z zdravniki. V sosednji Avstriji, kamor odhaja vse več mladih zdravnikov, je pokritost prebivalstva z zdravniki najvišja v EU in skoraj dvakrat višja kot v Sloveniji.
Revizija računskega sodišča kaže, da za vzpostavitev učinkovitega socialnega varstva ne potrebujemo dragih študij, od katerih imajo koristi posamezniki, ampak konkretne rešitve, ki bodo koristile vsem uporabnikom.
