NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Črno zlato
Sodček nafte na svetovnem trgu danes stane trikrat več kot na začetku pandemije.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Erzen/delo
V zadnjih mesecih so se nafta in druga goriva tako podražila, kot da gre res za črno zlato. Na začetku pandemije koronavirusa marca lani je sodček nafte na svetovnem trgu stal 23 dolarjev, danes pa že trikrat več, in sicer okrog 70 dolarjev. Med epidemijo aprila lani je cena teksaške nafte celo prvič v zgodovini padla pod nič zaradi velikega upada povpraševanja, saj je bil velik del svetovnega gospodarstva zaprt.
Trgovci niso imeli več kje skladiščiti viškov nafte in so dobesedno plačali za odkup njihovih terminskih pogodb. Letos so razmere povsem nasprotne prav zaradi močnega okrevanja gospodarstva in s tem povezanim povpraševanjem po nafti. Podobno so se podražile tudi nekatere druge surovine, kot sta baker in aluminij. Pri podražitvah goriv so zadnjih dvajset let problem tudi visoke dajatve. Voznik osebnega vozila za poln rezervoar goriva plača okrog 45 evrov različnih dajatev, kot so trošarine, DDV, takse za CO2, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije in celo prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije.
Nove okoljske dajatve na fosilna goriva, ki jih napovedujejo v Bruslju, pa bodo goriva kvečjemu še podražila. Zelo pomembna je tudi konkurenca med ponudniki. Petrol ima na slovenskem trgu izrazito prevladujoč položaj, povsem novih ponudnikov pa majhen slovenski trg ne zanima. Zato je precej pričakovano, da namerava bencinske servise OMV, ki se umika, prevzeti MOL. Za MOL je odločitev smiselna, ker bo z večjim številom bencinskih servisov po vsej državi konkurenčnejši Petrolu. Prevzem na same cene bencina ne bo imel pomembnejšega vpliva, ker so te veliko bolj odvisne od cen nafte na svetovnem trgu in od različnih dajatev.
Tudi za Agencijo za varovanje konkurence ne bi smel biti sporen, saj bi ta morala kvečjemu omejiti Petrol in ne njegove konkurence. V bližnji prihodnosti bo tako ali tako vse več električnih in vse manj vozil na bencin oziroma dizel. Države namreč z izdatnimi subvencijami spodbujajo nakupe električnih vozil in z vse višjimi dajatvami preganjajo dizle s cest. To je dobro za okolje in zdravje in nekoliko manj za naše denarnice.
Sodček nafte na svetovnem trgu danes stane trikrat več kot na začetku pandemije.
Trgovci niso imeli več kje skladiščiti viškov nafte in so dobesedno plačali za odkup njihovih terminskih pogodb. Letos so razmere povsem nasprotne prav zaradi močnega okrevanja gospodarstva in s tem povezanim povpraševanjem po nafti. Podobno so se podražile tudi nekatere druge surovine, kot sta baker in aluminij. Pri podražitvah goriv so zadnjih dvajset let problem tudi visoke dajatve. Voznik osebnega vozila za poln rezervoar goriva plača okrog 45 evrov različnih dajatev, kot so trošarine, DDV, takse za CO2, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije in celo prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije.
FOTO: Jure Erzen/delo
Nove okoljske dajatve na fosilna goriva, ki jih napovedujejo v Bruslju, pa bodo goriva kvečjemu še podražila. Zelo pomembna je tudi konkurenca med ponudniki. Petrol ima na slovenskem trgu izrazito prevladujoč položaj, povsem novih ponudnikov pa majhen slovenski trg ne zanima. Zato je precej pričakovano, da namerava bencinske servise OMV, ki se umika, prevzeti MOL. Za MOL je odločitev smiselna, ker bo z večjim številom bencinskih servisov po vsej državi konkurenčnejši Petrolu. Prevzem na same cene bencina ne bo imel pomembnejšega vpliva, ker so te veliko bolj odvisne od cen nafte na svetovnem trgu in od različnih dajatev.
Tudi za Agencijo za varovanje konkurence ne bi smel biti sporen, saj bi ta morala kvečjemu omejiti Petrol in ne njegove konkurence. V bližnji prihodnosti bo tako ali tako vse več električnih in vse manj vozil na bencin oziroma dizel. Države namreč z izdatnimi subvencijami spodbujajo nakupe električnih vozil in z vse višjimi dajatvami preganjajo dizle s cest. To je dobro za okolje in zdravje in nekoliko manj za naše denarnice.
