Komentar Dušana Malovrha: Če je ne moreš premagati, jo pojej

Pot proti morju niti ni trajala tako dolgo, kot so opozarjali. Resda ne gre brez del na avtocesti in posledično zoženih odsekov, toda od glavnega mesta države do kapa Istre smo skoraj kot po maslu pripeljali v pričakovanem času, dobri uri. Parkirišča v Kopru že ob pol devetih zjutraj vsa zabasana, za brezplačno parkiranje v senci pa je nujno poznavanje malček bolj oddaljenih in stranskih ulic.

Bifeji, slaščičarne in kavarne so bili polni. In tržnica, kakopak. Roba na stojnicah je kopnela kot triglavski ledenik, Primorci in forešti, prišleki, so potrpežljivo stali v vrstah. Res je bilo pestro in slastno, predvsem pa domače: od vseh vrst sira in paradižnika do medu in mladega krompirja. Stasiti Kraševec je rezal pršut in ga tudi sproti prodajal, kljub temu da je nekajgramska porcija stala 10 evrov. Gospa zraven je imela olivca po 15 za liter. Paradni izdelek pa so v teh dneh seveda češnje: vipavske so na obali ponujali po 10, briške 15, italijanskih pa ni bilo (ali pa jih samo nisem videl, khm).

In če navadnega smrtnika draginja na tržnici vedno znova šokira, je lačnega obiskovalca tokrat prijetno presenetila radodarnost italijansko-slovenskega projekta Bluecrab. Z njim si prizadevajo zaščititi severni Jadran pred škodljivimi vplivi modre rakovice (Callinectes sapidus), tujerodne vrste, ki se z zahodne atlantske obale hitro širi po Sredozemskem morju, kjer nima naravnega sovražnika. Pri nas so jih prvič opazili marca 2019, doslej so jih največ našli v Krajinskem parku Strunjan in Sečoveljskih solinah, pri sosedih je ogromno škode naredila zlasti v Beneški laguni. Projekt Bluecrab v boju proti modri rakovici vključuje tudi kulinariko in tako so v soboto na koprski tržnici skuhali brodet modre rakovice s polento. Bil je odličen in še zastonj so ga delili.

Ni slaba ideja, kak drzen gostinec bi lahko iz invazivnih vrst naredil kompleten jedilnik, na primer: za predjed juha iz želve rdečevratke (Trachemys scripta elegans), glavna jed zrezek iz nutrije (Myocastor coypus) s prilogo iz ambrozije (Ambrosia), za solato orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum) za posladek pa gliva ameriška trohnoba (Heterobasidion irregulare) posuta z japonsko jelševo rjo (Melampsoridium hiratsukanum).

»Če je ne moreš premagati, jo pojej!« je zadovoljni jedec zamomljal med sesanjem klešč modre rakovice.