Komentar Domna Mala: Sisi, Wagner in pritepenec

Pred časom smo spet žalovali, tokrat za navihano Ošpico, že najmanj osmo mačko v prav toliko letih, kolikor živimo na Dolenjskem. Večinoma so končale pod kolesi, saj je cesta speljana tik mimo hiše.

Na deželi brez muc ne moreš biti, ujele so nam kopico miši in krtov, zato sem v našem vaškem bifeju takoj razglasil, da iščemo novo, sploh ker so spomladanski mladiči prav zdaj godni za posvojitev. Čez dva dni mi je zvonil telefon in z ženo sva odbrzela v bližnjo vas, izbrat med devetimi kosmatinčki. Kaj če bi vzela kar dva, da bo bolj ziher, sem ji predlagal.


Nikar me ne imejte za brezsrčnega, to je pač posledica žalostnih izkušenj. In sva ju res izbrala, čudovito lepo dolgodlako mucico in čudovito grdega, ampak simpatičnega mucka. Ona je postala Sisi, po soprogi cesarja Franca Jožefa I., on Wagner, seveda po skladatelju Richardu. Našega lajajočega mešančka Šekija (skrajšano od Shakespeara, poleg tega je res šekast) je skoraj kap, ko sem mu pred smrček nastavil kar dve mački, že z eno je imel vedno preveč dela.

Ampak pri tem se ni končalo. Pred nekaj dnevi se je iz gospodarskega poslopja razleglo predirljivo mijavkanje. Ni in ni prenehalo in po dolgotrajnem iskanju sem le lociral avtorja – drobnega oranžnega pritepenca. Prestrašen in napol podivjan se mi ni pustil prijeti, je pa izpraznil skodelico z briketi, ki sem mu jo nastavil na tla. In naslednji dan spet. Predvčerajšnjim se je že opogumil in priplazil na verando, včeraj zjutraj sem ga našel v hiši.

Uloviti se še zmeraj ne pusti, a sem prepričan, da smo dobili novega člana družine. Zato smo mu dodelili ime, ker je pritepenec, bolj plebejsko – Ridži, po barvi njegovega kožuha.

Na Šekijevo zgroženost, zdi se mi, da počasi že polzi v depresijo, smo torej zdaj opremljeni s tremi mačkami. Upam, da bodo čim dlje pri hiši. In da ima vsaj ena od njih tistih pregovornih devet življenj.