NA KOŽO
Komentar Domna Mala: Intelektualci
Ali pa bi se šli politiko samo mimogrede, kot popoldanski s. p., po končani službi na fakultetah, inštitutih?
Odpri galerijo
Seja Državnega zbora Republike Slovenije FOTO: Uroš Hočevar
Vodilni pobudnik Koalicije ustavnega loka (Kul) in njen nesojeni mandatar Jože P. Damijan ustanavlja novo sredinsko stranko. Očitno bo prekipevala od intelekta: če je lani projekt Kul podprlo 150 intelektualcev, je teh za novo stranko, kot je potrdil za Delo, že okrog 450. Kar je dobro, v parlamentu intelekta ni nikoli preveč, ga je pa pogosto premalo.
Slabo pa je, da je Damijan kontradiktoren. Po njegovem je namreč leva sredina preveč razklana in ni sposobna sestaviti operativne vlade, kar je dokazala neuspešna konstruktivna nezaupnica: »Imamo šest majhnih strank, ki med seboj tekmujejo in kanibalizirajo ta politični prostor.« Toda zdaj ustanavlja sedmo stranko! Ta bo po njegovem »v politiko znova prinesla tako intelektualno širino, zmernost in povezovalnost kot tudi vsebino in vizijo razvoja«, saj zdajšnja politična garnitura v »svojem dnevnem kruhoborstvu in omejenem intelektualnem dometu te vizije in vsebine ni sposobna«. Za to pa rabimo intelektualce.
In s tem bo politična razdrobljenost (leve) sredine samo še večja. Saj Levica, LMŠ, SD, SAB, SMC in Desus ne bodo kar izginili, zadnji poraz Kula gor ali dol. Damijan bo le še nova konkurenca, kos volilne pogače, za katero ne verjamem, da se bo odebelila, si bo pač rezala in se za vstop v parlament borila dodatna stranka. In kako bo sploh videti? Damijan sam priznava, da vodilnega obraza, ki mora biti nov in prepoznaven, še nima: »Dobri kadri nikakor nočejo v politiko, zato, ker se jim je ta zagnusila, ali pa je premalo plačana.«
Kaj to pomeni: da med 450 intelektualci ni toliko znanih, da bi se bil eden pripravljen izpostaviti kot predsednik, nekaj njih pa sedlo v poslanske klopi in na ministrska mesta? Ali pa bi se šli politiko samo mimogrede, kot popoldanski s. p., po končani službi na fakultetah, inštitutih? Menda bodo spisali konkreten program, ki bo pritegnil volivce, a mar ne bi bilo bolje, če bi ga predstavili preostalim šestim strankam in se poskusili (spet) povezati v močen levosredinski blok? Razen če so razlike, očitne že v Kulu, vendarle prevelike in nepremostljive.
Upam, da to ni le še eden od projektov po načelu veliko hrupa za malo učinka s kratkim dahom. Tega smo v domačem političnem prostoru ne le vajeni, temveč precej naveličani. Novi obrazi, novo upanje, potem pa politična realnost, ki naj bi se ji zdaj pridružila še sedma stranka. No ja, tokrat vsak z nabojem velikega intelekta. Raje ga uporabite za močno in enotno obstoječo levo sredino, ki bo enakovreden sogovornik postrojeni desnici.
Ali pa bi se šli politiko samo mimogrede, kot popoldanski s. p., po končani službi na fakultetah, inštitutih?
Slabo pa je, da je Damijan kontradiktoren. Po njegovem je namreč leva sredina preveč razklana in ni sposobna sestaviti operativne vlade, kar je dokazala neuspešna konstruktivna nezaupnica: »Imamo šest majhnih strank, ki med seboj tekmujejo in kanibalizirajo ta politični prostor.« Toda zdaj ustanavlja sedmo stranko! Ta bo po njegovem »v politiko znova prinesla tako intelektualno širino, zmernost in povezovalnost kot tudi vsebino in vizijo razvoja«, saj zdajšnja politična garnitura v »svojem dnevnem kruhoborstvu in omejenem intelektualnem dometu te vizije in vsebine ni sposobna«. Za to pa rabimo intelektualce.
In s tem bo politična razdrobljenost (leve) sredine samo še večja. Saj Levica, LMŠ, SD, SAB, SMC in Desus ne bodo kar izginili, zadnji poraz Kula gor ali dol. Damijan bo le še nova konkurenca, kos volilne pogače, za katero ne verjamem, da se bo odebelila, si bo pač rezala in se za vstop v parlament borila dodatna stranka. In kako bo sploh videti? Damijan sam priznava, da vodilnega obraza, ki mora biti nov in prepoznaven, še nima: »Dobri kadri nikakor nočejo v politiko, zato, ker se jim je ta zagnusila, ali pa je premalo plačana.«
Seja Državnega zbora Republike Slovenije FOTO: Uroš Hočevar
Kaj to pomeni: da med 450 intelektualci ni toliko znanih, da bi se bil eden pripravljen izpostaviti kot predsednik, nekaj njih pa sedlo v poslanske klopi in na ministrska mesta? Ali pa bi se šli politiko samo mimogrede, kot popoldanski s. p., po končani službi na fakultetah, inštitutih? Menda bodo spisali konkreten program, ki bo pritegnil volivce, a mar ne bi bilo bolje, če bi ga predstavili preostalim šestim strankam in se poskusili (spet) povezati v močen levosredinski blok? Razen če so razlike, očitne že v Kulu, vendarle prevelike in nepremostljive.
Upam, da to ni le še eden od projektov po načelu veliko hrupa za malo učinka s kratkim dahom. Tega smo v domačem političnem prostoru ne le vajeni, temveč precej naveličani. Novi obrazi, novo upanje, potem pa politična realnost, ki naj bi se ji zdaj pridružila še sedma stranka. No ja, tokrat vsak z nabojem velikega intelekta. Raje ga uporabite za močno in enotno obstoječo levo sredino, ki bo enakovreden sogovornik postrojeni desnici.
