Domen Mal
NA KOŽO
Objavljeno 19. november 2020 22.20 | Posodobljeno 19. november 2020 22.20

Komentar Domna Mala: Domači učitelj

Ključne besede: komentar

Profesor lahko zre vate prek monitorja, ne vidi pa, kaj se dogaja za njim.

Neki sibirski študent za dovolj močno internetno povezavo, ki jo rabi za učenje na daljavo, pleza na brezo v bližnjem gozdu. Mojemu sinu je v sobi sicer topleje, ampak takšno virtualno izobraževanje mu gre vseeno na živce. Čeprav ležeren študent, ima včasih kakšno dodatno vprašanje, pa tudi po predavanjih paše s kolegi, se še sam spomnim, posrebati pir ali dva in si ogledati, od katere kolegice si kaže sposoditi zapiske. Edino, kar ga je v prejšnjem semestru tolažilo, so bili izpiti na daljavo. Profesor lahko zre vate prek monitorja, ne vidi pa, kaj se dogaja za njim. Ob tem so študenti toliko pregnani, da na nekaj vprašanj nalašč zabluzijo, jasno, če so v normalnih razmerah lezli s šestkami in sedemkami, ne morejo zdaj z desetkami.
Profesor lahko zre vate prek monitorja, ne vidi pa, kaj se dogaja za njim.

Ampak sin je na družboslovju in bistvene škode občestvu ne bo naredil. Zdaj pa si predstavljajte – v kolumni si menda lahko privoščim karikiranje –, da zbolite in vas zdravi doktor, ki je semester ali dva laboratorijske oziroma klinične vaje opravil s seminarji. Bog ne daj, da morate še pod nož. Vsi bolniki, ki si bodo to lahko privoščili, bodo iskali drugo (samoplačniško) mnenje.
Zagotovo so zaradi šolanja na daljavo še bolj prizadeti osnovnošolci in dijaki. Posledice njihovega večtedenskega ali celo večmesečnega omejevanja življenja so nepredstavljive in njihovo preprečevanje mora biti ena od prioritet, so poudarili psihologi: že delno obiskovanje vrtca in šole lahko izjemno prispeva k blaženju dolgoročnih posledic, ki jih bodo čutili še leta. V različnih okoljih otroci in njihovi starši poročajo o težavah v psihosocialnem delovanju: občutkih osamljenosti, zaskrbljenosti, anksioznosti in depresivnosti, strahovih, povezanih s smrtjo, ekonomskim statusom družine in šolanjem, o razdražljivosti, motnjah spanja in teka.

Ob današnjem svetovnem dnevu otroka jim torej želim, da se izobraževalne ustanove čim prej odprejo. Ne vem, koliko njihovo zaprtje sploh prispeva v boju proti epidemiji – glede na kolateralno škodo upam, da vsaj nekaj. Če drugega ne, lahko starši ob morebitnem iskanju nove službe v svoj curriculum vitae zapišejo še en poklic: domači učitelj.




Deli s prijatelji