Objavljeno 17. september 2020 22.25 | Posodobljeno 17. september 2020 22.25

Komentar Dejana Vodovnika: Pornič na Triglavu

Vsak izziv, ki bi si ga zamislil kak vaški posebnež, pa bi bilo treba vnaprej prijaviti ustrezni službi.

Jakob Aljaž se zagotovo obrača v grobu od vsega hudega, kar mu skoraj vsak dan servirajo vsi rekordov in izzivov željni oziroma potrebni Slovenci ob plehnatem stolpu, ki ga je dal na vrhu Triglava postaviti prav omenjeni dovški župnik.
Vsak izziv, ki bi si ga zamislil kak vaški posebnež, pa bi bilo treba vnaprej prijaviti ustrezni službi.


Toliko izzivov in rekordov, kot jih je bilo v letošnjem letu, v slovenskih gorah še ni bilo. Še nedavni delovni obisk avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza pri kolegu Janezu Janši se je začel običajno – v predsedniški palači v Ljubljani – in se, ne povsem običajno, končal v severni steni Triglava, ki sta jo, v maniri pravih politično-planinskih kozorogov in opravljena, kot se spodobi, tudi z lahkoto in v soju fotoaparatov preplezala.

Spet drugi so jo na simbol slovenstva mahnili s kolesom (ponijem), tretji so na vrhu igrali namizni tenis, tekači nanj tekali kar se da najhitreje, eni pa šteli, koliko žuljev so fasali. Izziv ali hlastanje po vaški pozornosti? Odgovora najbrž še sam hudič ne pozna. Na svetu ga menda ni hriba ali gore, ki bi bila tak izziv za toliko in takšne neumnosti, kot so si jih sposobni izmisliti vrli Slovenci na Triglavu. Pa tudi Slovenke kaj veliko ne zaostajajo po vrhunski domišljiji.

»Sva si zamislila, da bi na vrhu Triglava, ob plehnatem stolpu, posnela pornič,« je prijavila žena uglednega slovenskega poslovneža te dni ob kozarčku osvežitve pod sobotno marelo ob mestni reki. Prepričan sem, da se jima bo to posrečilo in se bosta pridružila bataljonu hlastačev po samodokazovanju ali čemerkoli že.

Danes svoj 151. rojstni dan praznuje prvo slovensko prostovoljno gasilsko društvo; gasilci iz Metlike. Hm, kaj pa če bi pod Triglav in ob poti na Triglav v sezoni hribolazništva razporedili slovenske gasilce. Enkrat tiste iz Metlike, drugi teden tiste iz Brežic, pa brambovce iz Gornjega Doliča, Juršincev ali Kidričevega … Kot svojevrstne pooblaščene redarje, ki bi delali red in skrbeli za brambo slovenskega simbola. Vsak izziv, rekord, ki bi si ga zamislil kak vaški posebnež, ki bi rad pod, nad ali na Triglavu postal heroj svoje ulice, pa bi bilo treba vnaprej prijaviti ustrezni službi. In plačati. Kaj hujšega za Slovence, se zdi!

Za Triglav, nacionalni simbol, z brambovci naprej!




Deli s prijatelji