NA KOŽO
Komentar Dejana Vodovnika: Leteče znamke
Morda se bo pa Pošta Slovenije tako kot za naše ladje kaj kmalu odločila še za serijo znamk o našem propadlem letalskem prevozniku.
Odpri galerijo
Na današnji dan leta 1962 sta se Velika Britanija in Francija s podpisom sporazumeli o izdelavi nadzvočnega letala concorde. Čez nekaj manj kot sedem let je letalo prvič poletelo, zadnjič je concorde poletel v Toulouse 27. junija 2003. Sredi novembra istega leta je dražbena hiša Christie’s v Parizu pripravila dražbo delov letala, udeležilo se je je kar 1300 ljudi. Francoska pošta pa je izdala spominsko znamko.
Zdaj pa na morje. Slovensko. Martin Krpan, Rog, Piran, Maribor, Ljubljana in Portorož je šest ladij portoroške Splošne plovbe, ki jih je Pošta Slovenije v šestih letih upodobila na poštnih znamkah. Pomorski muzej je serijo sklenil z razstavo o ladjah in pomorski dediščini ladjarja, ki je bila tudi opomin, da bo vitalni del slovenskega pomorstva kmalu le še v muzeju, tudi zato, ker v naši državi menda ni dovolj pomorske zavesti, je bilo slišati ob otvoritvi razstave sredi leta.
Po znamkah tovorne motorne ladje Martin Krpan, prve naše čezoceanske tovorne parne ladje Rog in ladje Piran, ki je prva obkrožila svet, je kot zadnja na znamki prišla na vrsto tudi motorna tovorna ladja Maribor. Ta tovorna čezoceanska večnamenska ladja je bila tretja v seriji petih sestrskih ladij, ki jih je Splošna plovba v letih 1976 in 1977 naročila na Japonskem. Zgrajena je bila v ladjedelnici Mitsui Engineering & Shipbuilding Co. Ltd. v Osaki in je izboljšana različica standardnega tipa ladje Concord 18.
Tako kot francoski concorde je tudi naš, slovenski, morski »concord« odšel v pozabo oz. je ostal le še na poštnih znamkah. Bo tako tudi z nekdanjim domačim letalskim prevoznikom Adrio Airways?
No, če se bo morebiti Pošta Slovenije res kaj kmalu odločila (če le ne bo kakšne stavke vmes) za serijo znamk tudi o našem propadlem letalskem prevozniku, pa imamo skromen predlog: v seriji znamk naj bo ena z motivom letala, druga z motivom letalskega osebja, pa ena z motivom direktorjev, ki so prodajali in prodali slovenskega letalskega prevoznika, in ena z motivom nadzornikov, ki so prodajo odobrili. Prepričan sem, da bi serija šla za med; še posebno če znamke ne bi bile samolepilne.
Zdaj pa na morje. Slovensko. Martin Krpan, Rog, Piran, Maribor, Ljubljana in Portorož je šest ladij portoroške Splošne plovbe, ki jih je Pošta Slovenije v šestih letih upodobila na poštnih znamkah. Pomorski muzej je serijo sklenil z razstavo o ladjah in pomorski dediščini ladjarja, ki je bila tudi opomin, da bo vitalni del slovenskega pomorstva kmalu le še v muzeju, tudi zato, ker v naši državi menda ni dovolj pomorske zavesti, je bilo slišati ob otvoritvi razstave sredi leta.
Po znamkah tovorne motorne ladje Martin Krpan, prve naše čezoceanske tovorne parne ladje Rog in ladje Piran, ki je prva obkrožila svet, je kot zadnja na znamki prišla na vrsto tudi motorna tovorna ladja Maribor. Ta tovorna čezoceanska večnamenska ladja je bila tretja v seriji petih sestrskih ladij, ki jih je Splošna plovba v letih 1976 in 1977 naročila na Japonskem. Zgrajena je bila v ladjedelnici Mitsui Engineering & Shipbuilding Co. Ltd. v Osaki in je izboljšana različica standardnega tipa ladje Concord 18.
Tako kot francoski concorde je tudi naš, slovenski, morski »concord« odšel v pozabo oz. je ostal le še na poštnih znamkah. Bo tako tudi z nekdanjim domačim letalskim prevoznikom Adrio Airways?
No, če se bo morebiti Pošta Slovenije res kaj kmalu odločila (če le ne bo kakšne stavke vmes) za serijo znamk tudi o našem propadlem letalskem prevozniku, pa imamo skromen predlog: v seriji znamk naj bo ena z motivom letala, druga z motivom letalskega osebja, pa ena z motivom direktorjev, ki so prodajali in prodali slovenskega letalskega prevoznika, in ena z motivom nadzornikov, ki so prodajo odobrili. Prepričan sem, da bi serija šla za med; še posebno če znamke ne bi bile samolepilne.
