Objavljeno 05. junij 2020 18.20 | Posodobljeno 05. junij 2020 18.21

Komentar Dejana Vodovnika: Bo JJ povabil Björna U.?

Ključne besede: komentar

Te dni je taktirko Cisaca iz rok Jean-Michela Jarra prevzel Björn Ulvaeus. Ustanovitelj Abbe in soavtor približno 150 svetovnih hitov in superhitov.

Britanci zmagovalni pesmi Waterloo niso namenili niti točke. FOTO: O2
Švedska skupina Abba je sedla globoko v svetovno glasbo. Agnetha, Björn, Benny in Anni-Frid so se srečali pred petimi desetletji in postali člani zasedbe Abba – začetnice njihovih imen so dale skupini ime. Zvezdniška glasbena skupina je prodala več kot 400 milijonov plošč. Pred dobrimi dvajsetimi leti je na londonskem West Endu premiero doživel še muzikal s 27 pesmimi Abbe. Predstavo Mamma mia! si je ogledalo več kot 60 milijonov ljudi. Čeravno je Abba obstajala približno desetletje, člani so se razšli leta 1982, še danes prejemajo pisma najstniških oboževalcev. Podatek, da so v nekem trenutku zaslužili več kot skandinavski avtomobilistični velikan Volvo, pa tudi pove vse!

Pred časom so v londonski Areni 02 odprli razstavo o tej švedski skupini, ki je leta 1974 s pesmijo Waterloo zmagala na tekmovanju za pesem Evrovizije v Brightonu, čeprav so Britanci zmagovalcem namenili nič točk. Skladba je takoj postala uspešnica, ki je štiri neznane Švede povzdignila med zvezdnike. Abbina glasbena pot je bila še dolga in pravzaprav traja še zdaj, ne glede na to, da skupine že dolgo ni več.

Vpeta je v skoraj vsako poro svetovne glasbe. Od muzikalov, razstav, ko se »dogaja« tekmovanje za pesem Evrovizije, ne mine minuta, da ne bi kdo omenil te švedske skupine.

Spomnim se, kako je bilo ob slovesnosti ob 50-letnici tekmovanja v danskem Københavnu, ki sva se je s fotoreporterjem Dela Ljubom Vukelićem na povabilo organizatorjev udeležila kot edina predstavnika tiskanih medijev iz Slovenije. Na tem dogodku, oktobra 2005, je bila po izboru poslušalcev in gledalcev za naj pesem v zgodovini Eurosonga izbrana prav zmagovita popevka iz leta 1974 Waterloo, ki jo je zapela legendarna Abba.

Na veliko se je govorilo, in vsi smo bili kar malce nervozni od pričakovanja, kar lahko potrdi tudi prva dama slovenskega Eurosonga Miša Molk (pa tudi Ronan Keating iz skupine Boyzone), da se bo ob tej priložnosti skupina vnovič sestala in nastopila na odru. Pa se, seveda, ni!

Toliko o Abbi. Zdaj pa k svetovni glasbeni organizaciji Cisac, leta 1926 ustanovljeni mednarodni zvezi organizacij avtorjev in skladateljev, v katero je zdaj vključenih 232 združenj z vsega sveta. Organizacija še zdaleč ni nepomembna. Ima precejšen vpliv in skoraj ni politika, ki na uradne obiske ne bi sprejel vodilnih mož te organizacije.

Še nedavno je Cisac vodil pionir elektronske glasbe in eden od bolj prepoznavnih svetovnih glasbenikov Jean-Michel Jarre. Nedavno, v enem od zadnjih nastopov oziroma sporočil za javnost, je kot predsednik svetovne nadglasbene organizacije med drugim dejal: »Potrebna je nova ekonomija za kulturo; da bi nacionalne vlade morale glasbenikom zagotoviti ustrezna posojila, podpore, davčne olajšave, socialne pravice … Na drugi strani se dogaja, da veliki spletni mastodonti, Google, Amazon, Facebook, Apple, služijo milijarde na račun obubožanih glasbenikov, ki nimajo niti za kruh …«

Te dni je taktirko Cisaca po sedmih letih iz rok Jean-Michela Jarra prevzel Björn Ulvaeus. Ustanovitelj Abbe in soavtor približno 150 Abbinih (in ne zgolj Abbinih) hitov in superhitov.

»Pogled v prihodnost je nujen. Koronakriza je spremenila svet in način razmišljanja. Nosilci zvoka, glasbe izginjajo, vsak dan se
pojavljajo neke nove vrste platform, namenjene distribucjii glasbe. Smo v novem digitalnem svetu. Nikoli, res nikoli si nisem mislil, da bom kdaj čemu predsedoval, zdaj pa sem postal predsednik edine globalne organizacije avtorjev, kakršen sem navsezadnje tudi sam,« je v nagovoru dejal Björn Ulvaeus.

Francoski predsednik, nemška kanclerka, italijanski premier … so že začeli resno razmišljati, kdaj v protokol obiskov umestiti uglednega Abbinega Björna in z njim izmenjati dve-tri o težavah glasbenikov, ki so jih na, no, skoraj beraški boben spravili spletni mastodonti in tudi brutalni šok zaradi pandemije.

Stava je odprta: bo kdo iz slovenske politike povabil predsednika Cisaca v Slovenijo? Za zdaj je 1:99, da ga ne bo! Le zakaj bi ga, a ne? Pa še s kolesom se ne bi pripeljal!




Deli s prijatelji