NA KOŽO
Komentar Darinke Pavlič Kamien: Kakovostno ali užitno?
Nimamo sistema, s katerim bi lahko ločili zrnje od plev in bi potrošniki lahko vedeli, komu zaupati in komu ne.
Odpri galerijo
Da se ne bo tresla le gora in da bo po vsem, kar smo doživljali v preteklih tednih glede afere s poljskim mesom, vsaj kakšna korist, bi bilo dobro, če se iz tega kaj naučimo. Na primer razlikovati kakovostno meso od zgolj užitnega. To nikakor ni eno in isto.
Urad za varno hrano dovolj vestno skrbi za varnost, medtem ko ima kakovost precej širše meje, s temi pa se uradniki ne ukvarjajo. Nimamo sistema, s katerim bi lahko ločili zrnje od plev in bi potrošniki lahko vedeli, komu zaupati in komu ne.
Smešno, a še najdlje je prišla oddaja nacionalne TV, v kateri so poleg varnosti in deleža maščob preverjali tudi delež kolagena, ki je nekakšen indikator, ki pove, kako dobre kose je mesar uporabil. Pa bi v interesu potrošnikov seveda potrebovali tudi bolj trajno presojo kakovosti. Nekoč jo je nadzorovala tržna inšpekcija, a so ji pred leti odvzeli pristojnost za nadzor mesa.
Tako je kakovost prepuščena milosti in vesti mesarjev, ki pa so v vse hujši cenovni tekmi v skušnjavi, da izbirajo bližnjice. Nič ne moremo, če ceneno meso kupujejo ljudje, ki jim kakovost ni na prvem mestu, hudo pa je, če je ta izbira vsiljena tistim, ki so njene žrtve, ne da bi to vedeli.
Površno gledano je razlika med zgolj užitnim in tistim bolj kakovostnim precej majhna. A če se ozremo na res odmevno afero s poljskim mesom, poleg mikrobiološke skladnosti v naših očeh šteje še vrsta drugih stvari. Pomembni so izvor, skrbnost reje, krma pa tudi ravnanje z živalmi pred zakolom.
Na koncu pa, kot da vseh teh pričakovanj ne bi bilo, se prevečkrat vdamo skušnjavi, da z mesom čim manj olajšamo svojo denarnico. In tu nas čakajo sodobni goljufi. Zanesljivega sistema, da bi se jim lahko izognili, nimamo, čeprav so nekoč v Ljubljanici že namakali goljufive peke in mesarje, danes pa pred potrošniki skrivamo tiste, ki si na račun njihove neukosti privoščijo poteze, ki si jih ne bi smeli.
Že nekdaj je veljalo, da mesarjev palec ni spadal v nebesa, če ga je prevečkrat tehtal skupaj z mesom. Danes pa nam namesto palcev poskušajo prodati slabo robo, ki je nismo naročili.
Urad za varno hrano dovolj vestno skrbi za varnost, medtem ko ima kakovost precej širše meje, s temi pa se uradniki ne ukvarjajo. Nimamo sistema, s katerim bi lahko ločili zrnje od plev in bi potrošniki lahko vedeli, komu zaupati in komu ne.
Nimamo sistema, s katerim bi lahko ločili zrnje od plev in bi potrošniki lahko vedeli, komu zaupati in komu ne.
Smešno, a še najdlje je prišla oddaja nacionalne TV, v kateri so poleg varnosti in deleža maščob preverjali tudi delež kolagena, ki je nekakšen indikator, ki pove, kako dobre kose je mesar uporabil. Pa bi v interesu potrošnikov seveda potrebovali tudi bolj trajno presojo kakovosti. Nekoč jo je nadzorovala tržna inšpekcija, a so ji pred leti odvzeli pristojnost za nadzor mesa.
Tako je kakovost prepuščena milosti in vesti mesarjev, ki pa so v vse hujši cenovni tekmi v skušnjavi, da izbirajo bližnjice. Nič ne moremo, če ceneno meso kupujejo ljudje, ki jim kakovost ni na prvem mestu, hudo pa je, če je ta izbira vsiljena tistim, ki so njene žrtve, ne da bi to vedeli.
Površno gledano je razlika med zgolj užitnim in tistim bolj kakovostnim precej majhna. A če se ozremo na res odmevno afero s poljskim mesom, poleg mikrobiološke skladnosti v naših očeh šteje še vrsta drugih stvari. Pomembni so izvor, skrbnost reje, krma pa tudi ravnanje z živalmi pred zakolom.
Na koncu pa, kot da vseh teh pričakovanj ne bi bilo, se prevečkrat vdamo skušnjavi, da z mesom čim manj olajšamo svojo denarnico. In tu nas čakajo sodobni goljufi. Zanesljivega sistema, da bi se jim lahko izognili, nimamo, čeprav so nekoč v Ljubljanici že namakali goljufive peke in mesarje, danes pa pred potrošniki skrivamo tiste, ki si na račun njihove neukosti privoščijo poteze, ki si jih ne bi smeli.
Že nekdaj je veljalo, da mesarjev palec ni spadal v nebesa, če ga je prevečkrat tehtal skupaj z mesom. Danes pa nam namesto palcev poskušajo prodati slabo robo, ki je nismo naročili.
