Komentar Bojana Budje: Mobi ujetniki

V serijo letošnjih okroglih jubilejev, praviloma obeleženih s številko 30, se je te dni vrinil še eden. Natanko tri desetletja so potekla, kar je v Sloveniji zazvonil prvi mobilni telefon. Tistega dne leta 1991 smo v pravkar rojeni državici prvikrat zaslišali zvok, ki nam je usodno spremenil življenje. Za vekomaj. Če smo dolga desetletja častili Grahama Bella in mu ploskali, ker je pred natanko 129 leti opravil prvi telefonski klic med New Yorkom in Chicagom, je ta dosežek domala devet desetletij kasneje pokvaril uslužbenec ameriške Motorole po imenu Martin Cooper. Ko je v roke prijel dober kilogram težak mobilnik in z njim opravil enako zgodovinski prvi brezžični pogovor. Baterija njegove naprave je zdržala 35 minut, čas njenega polnjenja je bil deset ur, zanjo je bilo treba odšteti protivrednost današnjih 2360 evrov.

Prvi primerek mobilnika je v Slovenijo zašel pred tremi desetletji, težak je bil kar nekaj kilogramov, cena pa je dosegala večkratnik njegovih današnjih naslednikov. Nakar je sledil bliskovit, nepojmljiv razvoj. Domala prek noči smo postali dosegljivi povsod, praviloma kajpak v najbolj neprimernih trenutkih; na veceju, v postelji z ljubico, igrajoči partijo golfa ali tenisa na nujni službeni poti, za šankom, v bordelu. Le drobcena nepazljivost, izzvana nemara s kakšnim maliganom preveč, in že spisano ljubezensko ali strogo zaupno sporočilce v obliki esemesa odfrči najbolj nepravemu naslovniku. Nakar so posledice upodobljene v ločitvenih postopkih, pravdanjih zaradi izgubljene službe, razdrta so prijateljstva, vsakovrstne zveze in še kaj. Stavil bi, da ni nikogar brez tovrstnih izkušenj. Mobi je že nekaj časa naš gospodar. Jemlje nam svobodo, odreja, kje in s kom naj bomo, kaj in kdaj naj delamo, delodajalcu ter ženi in ljubici smo na voljo 24 ur. Vsak dan v slehernem tednu, mesecu, letu. Postal nam je veliki brat, za nameček je vselej korak pred nami. Vsaj pred mano.

Evforija iz leta 1991 se je spremenila v turobno razmišljanje. Ali vse to čisto zares potrebujemo? Nenehno zvonjenje in tresenje po žepih ter torbicah. Ko smo ali pa nismo za pogovor. Ko bi se radi skrili celo pred samim seboj. Moj in bržkone vaš zadnji odgovor je ne. A ga žal ne bo nihče uslišal. Z raji, pravimi in domnevnimi, je pač tako, da po izgonu ni več vrnitve. Svet in mi z njim nikoli več ne bomo tisti kot sredi sedemdesetih ali osemdesetih. Tudi ker se na trgu mobilne telefonije vsako leto obrne že neverjetnih tisoč milijard evrov dobička.