O SPOLNOSTI
Kolumna Urbanemame: Danes je dan za seks
Tako da ... jaz ga imam do nadaljnjega v planu. Tedenskem. Na rumenem listku.
Odpri galerijo
Urbanamama. FOTO: S. N.
Da imam skooos kaj v planu. Da sem sigurno že kaj splanirala, tudi če nisem (še) omenila. Da kdaj bo kak dan ali vikend brez planov, poslušam non stop. Od Njega, hedonističnega Bika. Ja, vem. Ker ženske planiramo ves čas. In jaz plane zapisujem povsod. V planer (letne), na rumene listke (tedenske) in v telefon (dnevne). Ja, ker to rada počnem. Dobro splaniran čas je že skoraj umetniško delo (hvala za kompliment, aha).
In vemo, da je VseOpravitiKarJazHočem samo stvar dobre organizacije. Brez plana sigurno ne bi diplomirala. In vsak dan ne bi jedli finega kosila. In najbrž ne bi pisala teh kolumn. Ker nič se samo ne skuha. In nič se samo ne napiše.
Če vse planiraš, edino nisi tako zelo kul, kot bi hotel. Ker nisi dovolj spontan. In nisi dovolj CarpeDiem ali nekaj temu podobnemu klišejskemu krepu, ki si ga vtetoviraš. Ali nalepiš na steno spalnice. Ker PlanYourDay ali BeOrganized, si ne vtetoviraš. In si ne nalepiš. Ker to se pač ne sliši dovolj kul in ne dovolj uživaško. A če si nagnjen k temu, da spontano lahko počneš NIČ v nedogled, in celotedensko gnitje zate ni čisto nič posebnega, potem je planiranje nuja. Ker sicer smo lahko ves čas spontano doma in počnemo nič. In naredimo nič. In gremo nikamor. In se družimo z nikomer. Plani so okej. Spontanost pride pa sama. Zelo spontano. Vsak dan in v ravno pravi dozi.
Ko si enkrat Velik in si v službi in imaš otroka (enega, dva, tri ...) in moža in mogoče še psa in delaš vse nemogoče stvari, ki pašejo zraven, potem je spontano kosilo s prijateljico redek slučaj, spontan žur do jutra največji luksuz in spontan seks sredi dnevne sobe ... ja, precej nemogoč.
Seks do tega časa (ko si postal Velik, ane) je bil spontan. Lahko si počel To kadarkoli in kjerkoli. In lahko si si predstavljala, da si Kim Basinger in da je on Mickey Rourke iz filma Devet tednov in pol. Kasneje pa, na žalost, ugotoviš, da sta vse bolj podobna nadaljevanju filma. Slabemu. Dvojka in trojka sta vedno veliko slabša, ane?
To pa zato, ker začneš načrtovati družino. In če rata v prvo, drugo ali v tretje, si še spontan. Potem se pa začne. Aaaa, kaj je že ovulacija (guglaš), kdaj je ovulacija (šteješ dneve), si naložiš ovulacijski koledar (tistega po priporočilu od prijateljice). Guglaš, bereš, šteješ, zapisuješ. In mesec kar naenkrat ni več sestavljen iz ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja in tako naprej. Ampak mesec postane ciklus. Dnevi se pa kar naenkrat razdelijo na – normalni (brezzvezni) dnevi, predovulacijski dnevi (plus minus šteješ levo desno), ovulacijski dnevi (ta dobri). In spet par normalnih (brezzveznih) dni in pa čakalni dnevi (najdaljši, držiš pesti). In tako vse dokler ne rata. Skratka, tukaj je tudi bolj malo prostora za spontan seks. Ker je fokus drugje.
No, ko pa končno uspe, dobiš pa male driskice. In si srečen, ker jih imaš. In je lepo. Je. Ampak če si še vedno ostal normalen (in za to ti čestitam), se kdaj pa kdaj z nostalgijo spomniš na Devet tednov in pol. In kako sta bila Kim in Mickey res HotHot. Mi smo pa zdaj bolj NotHot. Ampak njima je bilo veliko bolj enostavno, ker sta bila sama (ja, saj vem, da je film, ampak jaz si rada predstavljam, da je vse res, kaj, ani?). In v kuhinji nista imela korita zabasanega s skledčkami in žličkami zasušenih od gresa.
In s hladilnika ju nista buljili Ana in Elza s svojimi prevelikimi očmi. In s tega istega hladilnika ni plapolala risba z veliko čokoladno torto, na kateri piše MamiUseNajbolše. In s hladilnika tudi ni viselo sto počečkanih opomnikov, kaj je treba v sredo nesti v šolo in kdaj in kam na rojstni dan. In iz otroške sobe jima ni vletavala Ona, ker je spet žejna ali bi šla pa lulat. Desetič. Ja, ravno takrat! In ja, zato sta onadva lahko počela To kadarkoli na kuhinjskih tleh. Pred lepim hladilnikom. Brez grdih magnetkov.
Včasih ti pa le uspe. In otroke spakiraš nekam (kar nekam). In imaš prazno hišo in vse dobre pogoje za počet To kjerkoli. Spontano. A se tudi ob takih najboljših pogojih zgodi, da se ti enostavno NeDa. Ker si prejšnje tri noči bedel zaradi zamašenega noska ali si imel pa slab dan v službi. In hočeš samo spontano ležat na kavču. Zavit v toplo deko. Pomakat piškote v karkoli. In gledat Najine mostove (jaz) ali Star Wars (on). S prepletenimi nogami. Vajinimi. Mimogrede, Meryl še vedno nisem oprostila, ker ni odprla tistih vrat in stekla iz avta.
In potem ugotoviš, da je minil en zelo spontan mesec. Pa nisi seksal. Spontano, nespontano. Ne eno, ne drugo. Ker ni prišlo do tega spontanega momenta, da bi. In zato se ti, kar naenkrat, planiranje seksa ne zdi tako napačno.
Tako da ... jaz ga imam do nadaljnjega v planu. Tedenskem. Na rumenem listku.
In vemo, da je VseOpravitiKarJazHočem samo stvar dobre organizacije. Brez plana sigurno ne bi diplomirala. In vsak dan ne bi jedli finega kosila. In najbrž ne bi pisala teh kolumn. Ker nič se samo ne skuha. In nič se samo ne napiše.
Tako da ... jaz ga imam do nadaljnjega v planu. Tedenskem. Na rumenem listku.
Če vse planiraš, edino nisi tako zelo kul, kot bi hotel. Ker nisi dovolj spontan. In nisi dovolj CarpeDiem ali nekaj temu podobnemu klišejskemu krepu, ki si ga vtetoviraš. Ali nalepiš na steno spalnice. Ker PlanYourDay ali BeOrganized, si ne vtetoviraš. In si ne nalepiš. Ker to se pač ne sliši dovolj kul in ne dovolj uživaško. A če si nagnjen k temu, da spontano lahko počneš NIČ v nedogled, in celotedensko gnitje zate ni čisto nič posebnega, potem je planiranje nuja. Ker sicer smo lahko ves čas spontano doma in počnemo nič. In naredimo nič. In gremo nikamor. In se družimo z nikomer. Plani so okej. Spontanost pride pa sama. Zelo spontano. Vsak dan in v ravno pravi dozi.
Ko si enkrat Velik in si v službi in imaš otroka (enega, dva, tri ...) in moža in mogoče še psa in delaš vse nemogoče stvari, ki pašejo zraven, potem je spontano kosilo s prijateljico redek slučaj, spontan žur do jutra največji luksuz in spontan seks sredi dnevne sobe ... ja, precej nemogoč.
Seks do tega časa (ko si postal Velik, ane) je bil spontan. Lahko si počel To kadarkoli in kjerkoli. In lahko si si predstavljala, da si Kim Basinger in da je on Mickey Rourke iz filma Devet tednov in pol. Kasneje pa, na žalost, ugotoviš, da sta vse bolj podobna nadaljevanju filma. Slabemu. Dvojka in trojka sta vedno veliko slabša, ane?
To pa zato, ker začneš načrtovati družino. In če rata v prvo, drugo ali v tretje, si še spontan. Potem se pa začne. Aaaa, kaj je že ovulacija (guglaš), kdaj je ovulacija (šteješ dneve), si naložiš ovulacijski koledar (tistega po priporočilu od prijateljice). Guglaš, bereš, šteješ, zapisuješ. In mesec kar naenkrat ni več sestavljen iz ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja in tako naprej. Ampak mesec postane ciklus. Dnevi se pa kar naenkrat razdelijo na – normalni (brezzvezni) dnevi, predovulacijski dnevi (plus minus šteješ levo desno), ovulacijski dnevi (ta dobri). In spet par normalnih (brezzveznih) dni in pa čakalni dnevi (najdaljši, držiš pesti). In tako vse dokler ne rata. Skratka, tukaj je tudi bolj malo prostora za spontan seks. Ker je fokus drugje.
No, ko pa končno uspe, dobiš pa male driskice. In si srečen, ker jih imaš. In je lepo. Je. Ampak če si še vedno ostal normalen (in za to ti čestitam), se kdaj pa kdaj z nostalgijo spomniš na Devet tednov in pol. In kako sta bila Kim in Mickey res HotHot. Mi smo pa zdaj bolj NotHot. Ampak njima je bilo veliko bolj enostavno, ker sta bila sama (ja, saj vem, da je film, ampak jaz si rada predstavljam, da je vse res, kaj, ani?). In v kuhinji nista imela korita zabasanega s skledčkami in žličkami zasušenih od gresa.
In potem ugotoviš, da je minil en zelo spontan mesec. Pa nisi seksal.
In s hladilnika ju nista buljili Ana in Elza s svojimi prevelikimi očmi. In s tega istega hladilnika ni plapolala risba z veliko čokoladno torto, na kateri piše MamiUseNajbolše. In s hladilnika tudi ni viselo sto počečkanih opomnikov, kaj je treba v sredo nesti v šolo in kdaj in kam na rojstni dan. In iz otroške sobe jima ni vletavala Ona, ker je spet žejna ali bi šla pa lulat. Desetič. Ja, ravno takrat! In ja, zato sta onadva lahko počela To kadarkoli na kuhinjskih tleh. Pred lepim hladilnikom. Brez grdih magnetkov.
Včasih ti pa le uspe. In otroke spakiraš nekam (kar nekam). In imaš prazno hišo in vse dobre pogoje za počet To kjerkoli. Spontano. A se tudi ob takih najboljših pogojih zgodi, da se ti enostavno NeDa. Ker si prejšnje tri noči bedel zaradi zamašenega noska ali si imel pa slab dan v službi. In hočeš samo spontano ležat na kavču. Zavit v toplo deko. Pomakat piškote v karkoli. In gledat Najine mostove (jaz) ali Star Wars (on). S prepletenimi nogami. Vajinimi. Mimogrede, Meryl še vedno nisem oprostila, ker ni odprla tistih vrat in stekla iz avta.
In potem ugotoviš, da je minil en zelo spontan mesec. Pa nisi seksal. Spontano, nespontano. Ne eno, ne drugo. Ker ni prišlo do tega spontanega momenta, da bi. In zato se ti, kar naenkrat, planiranje seksa ne zdi tako napačno.
Tako da ... jaz ga imam do nadaljnjega v planu. Tedenskem. Na rumenem listku.
