NA EKS

Kolumna Tanje Cegnar: Leto, ko se je svet skrčil

Naša življenja so na čakanju, da se bo pandemija umirila in se bodo vsaj deloma vrnila v normalne tirnice.
Fotografija: FOTO: Eyegelb/Getty Images
Odpri galerijo
FOTO: Eyegelb/Getty Images

Leto 2020 si bomo zapomnili kot leto, ko se nam je svet skrčil. Pred letom dni si nismo niti predstavljali, da se bo naše življenje tako zelo spremenilo v tako kratkem času. Lani ob tem času smo ocenjevali preteklo leto in delali načrte za leto 2020. Kot vedno smo bili polni pričakovanj in upanja, da se bodo želje uresničile, ter trdno odločeni, da bomo dosegli zastavljene cilje. Nato so se naša življenja »postavila na čakanje«.


Čakanje, da se bo pandemija umirila in se bo življenje vsaj deloma vrnilo v normalne tirnice. Leto 2020 je zelo posebno in kot tako se bo zagotovo vpisalo v zgodovino, a če bi lahko izbirali, bi ga najraje izbrisali.
Pandemija je temeljito zarezala v naš način življenja. Za nekatere bolj, za druge manj, a zaobšla ni nikogar. Nekaterim je odvzela najdragocenejše – življenje. Drugi so težko preboleli okužbo in se še dolgo soočali s posledicami. Večina nas je močno pazila, da se ne bi okužili, in smo svoj slog življenja temeljito spremenili. Svet se nam je skrčil, saj so se meje zapirale, ne zgolj državne, tudi občinske. Prosto potovanje med državami je vsaj za nekaj časa odmaknjeno v prihodnost.

Prizanašali nam niso niti vremenske ujme in podnebni odkloni od povprečnih razmer, le manj medijskega prostora je ostalo za njihovo izpostavljanje, saj je v ospredju pandemija. Podatke o razvoju epidemioloških razmer dnevno spremljamo kot vremensko napoved, le da se vreme bolj spreminja in je bolj predvidljivo. Tudi epidemiološke razmere strokovnjaki skrbno spremljajo, opazujejo, poskušajo razumeti in to prenesti v modele, a pravilnost napovedi širjenja okužb z virusom je odvisna od obnašanja ljudi in manj od kakovosti modelov.
FOTO: Eyegelb/Getty Images
FOTO: Eyegelb/Getty Images

V skrbi za zdravje se je povečala tudi skrb za zdravo okolje. Nanj so opozorile že raziskave v spomladanskem valu pandemije, povezale so onesnaženost zraka z večjo verjetnostjo težjega poteka bolezni. V času, ko se vrednostni sistem v novih razmerah premika, je okno priložnosti tudi za povečanje prizadevanj za zdravje planeta. Iz usmerjenosti na ljudi je treba pozornost usmeriti tudi na naravo, saj smo z njo neločljivo povezani in od nje odvisni, ozaveščenost, spoznanje o tem se je okrepilo. Jasneje so se začrtali tudi nasprotujoči si interesi in potrebe.

Na eni strani zaveza k ohranjanju naravnega okolja in biotske raznovrstnosti, spoznanja o nujnosti ohranjanja virov pitne vode, prilagajanja na podnebne spremembe na področju upravljanja voda tako ob suši kot tudi ob obilici vode. Na drugi strani pritiski na rabo zemljišč, kjer med seboj tekmujejo urbanizacija, pridelava hrane in ohranjanje naravnega okolja.

Kako se bo naše življenje spremenilo po pandemiji novega koronavirusa? V arhitekturi in urbanizmu bodo spremembe vidne čez nekaj let, hitrejše premike bo doživel način dela, saj bo več ljudi delalo od doma. Tako se bo razbremenil promet in zmanjšalo onesnaževanje zraka, podjetja bodo lahko manj vlagala v poslovne prostore in pisarne. Pri iskanju novih idej, načrtovanju in izvedbenih dogovorih pa bo verjetno še vedno bolj učinkovito fizično srečevanje. Dodaten zagon bosta dobili tehnologija za olajšanje komunikacije in umetna inteligenca.

Bo že moja generacija deležna pomoči robotov, ki nam bodo omogočili, da bomo ostali samozadostni še pozno v starost? Kaj pa toplina medčloveških odnosov, bo zanjo še prostor?

Več iz te teme:

Izbrano za vas

Izbrano za vas