Kolumna Suzane Jakšič: Ko te zavoham, vem, kdo si
Parfum je mešanica dišavnih olj in drugih dišečih dodatkov in ga uporabljamo, da daje človeškemu telesu prijeten vonj. Raje kar recimo, da prekrije človeški vonj. Ker naravni vonj človeka ni prav nič prijeten. Še posebej v kombinaciji s potom oz. umazanijo, boleznimi in raznoliko prehrano, ki izhaja iz telesa tudi skozi kožne pore, je vonj daleč od prijetnega. Zato je dišava, ki prekrije te nezaželene vonjave, nujna.
Nekoč so zažigali aromatična zelišča v religiozne namene, od tam tudi izvira latinsko ime 'per fumus', ki pomeni 'skozi dim' in se uporablja še danes. Prvi so ga kot del priprav na ljubljenje uporabili Egipčani, v Evropo pa ga je prinesla islamska kultura, ki še danes slovi po začimbah, zeliščih in tudi po parfumih, s katerimi pokrivajo vsaj polovico svetovne proizvodnje.
Leta 1714 je bila izdelana najstarejša kolonjska voda, v zgodovini pa so razne dišeče raztopine in rožne vode uporabljali za prekrivanje neprijetnih vonjev, ustne higiene, čiščenje rok pred jedjo, kasneje pa tudi telesnih vonjav in smradu ulic. Danes so parfumi del množične potrošnje, od najdražjega, vrhunsko izdelanega, do zelo cenenega, ki umaže obleke, povzroči alergije in tudi bolj smrdi, kot diši. Parfume delimo na toaletne vode, toaletne parfume in parfume. Slednji vsebuje največji delež oljne esence, zato je vonj intenzivnejši in obstojnejši, s tem pa je tudi najdražji.
Če so vam kot meni mnogi vonji vsiljivi, presladki, moteči, predlagam, da še dalje iščete svojo dišavo, zagotovo jo najdete, brez skrbi. Kako se parfumiramo, je tudi pomembno. Veliko ljudi parfum razprši po obleki, kar ni narobe, ne bo pa dolgo oddajalo vonja. Najboljše ga je uporabiti na vratnih, zapestnih, komolčnih in celo kolenskih žilah, ki so pulzne in z bitjem vedno znova oddajajo vonj parfuma. Če vam je to preveč, parfum popršite predse in stopite v oblak dišave. Kot imamo ljudje različne okuse za hrano ali modo, tako imamo različen okus za parfum. Upam si trditi, da glede na tip vonja lahko določim osnovni karakter človeka. Brez dvoma pa, če mi vonj ni všeč, mi tudi oseba ni in ne bo. In obratno. Kar poskusite analizirati znance po vonju, povedal vam bo, kar že itak veste.
Najlepša lastnost parfuma pa je (če bi se le moški tega zavedali), da spodbudi erotično slo, skoraj v trenutku. Všečen vonj ima veliko moč nad spolno slo, včasih bolj od videza, ker je vonj prvi, ki se nas dotakne. Žal pa je urejenost in čistost moškega, ki diskretno in zapeljivo diši, skoraj redkost, mogoče le zgodaj zjutraj, ko imajo vsi vonj kolonjske vode po britju. Ko se ta razdiši, se pojavi smrdljivi vonj cigaret, alkohola in hrane, kar pa zelo odbija kakršno koli erotiko. Kot sem že rekla, pa ni to le moje mnenje, to je dejstvo: kdor ne uporablja parfuma, ne more dišati. Še posebej če ne uporablja niti dišečih gelov za prhanje, ker prisega na naravno. Danes je vse odišavljeno, od pralnega praška, mehčalca, mil, krem do dišav za ambient. Kaj nam to pove? Da kdor ne diši, pač smrdi!
