NA OKO
Kolumna Miše Terček: Smrt letu 2020
Marsikdo je izgubil bližnjega, prav tako že skoraj vsak pozna nekoga, ki je hudo zbolel.
Odpri galerijo
Hugh Grant kot ekscentrični zgodovinar Tennyson Foss FOTOGRAFIJI: NETFLIX
O letu, ki smo ga pravkar pustili za sabo, bi bilo težko posneti univerzalni dokumentarni film, saj ima vsaka država skorajda povsem svojo zgodbo. Različne vlade so se z ukrepi spopadale različno, četudi so imele opravka z istim problemom, torej epidemijo novega koronavirusa. Slednja je bila vzrok za številne odločitve, ki so lani občutno vplivale na naša življenja. Težko bi bilo reči, da se bo ta vpliv nehal z letošnjim letom, v katero smo pravkar vstopili. A ker so bile novice na televizijskih poročilih leta 2020 večinoma negativne, škandalozne in žalostne, je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj bodo vsega hudega naveličani TV-ustvarjalci posneli dokumentarec, ki bo za vodilo vzel humor, pa četudi bo s sarkazmom in parodijo želel prikazati nasprotja in kontraste, v katerih se je leta 2020 znašel svet, tako na političnem kot tudi na zdravstvenem in družbenem področju.
Netflix je z mokumentarcem Death to 2020 (Smrt letu 2020) znova zadel bistvo. Resne politične komentatorje so zamenjali znani igralci in igralke, prav tako so slednji stopili v čevlje populistov in samooklicanih političnih analitikov ter drugih strategov in mnenjskih voditeljev. Britanski mokumentarec, ki sicer naslavlja ves svet, a v prvem planu Veliko Britanijo in ZDA, sta ustvarila stvaritelja priljubljene TV-serije Black Mirror Charlie Brooker in Annabel Jones. Izmišljeni liki, ki nastopajo v tem parodičnem dokumentu preteklega leta, so na las podobni resničnim ljudem, ki so krojili usodo našega sveta. A vsaka podobnost je zgolj naključna, bi lahko dodali. Fiktivne osebe, ki komentirajo glavna dogajanja lanskega leta, so pomešane z dejanskimi posnetki resničnih zgodb in novic, ki so krasile naslovnice v letu 2020 – od pandemije covida-19 do ameriških predsedniških volitev.
Mokumentarec, ki je na ogled od prejšnjega tedna, se je strmo zasidral na prvo mesto najbolj gledanih TV-vsebin na Netflixu, tudi v Sloveniji. Kar zgolj kaže na to, da čeprav smo odločno stopili v novo leto, mejniškega leta 2020, ki je marsikomu povzročilo mnoge preglavice, številne pa celo pahnilo na rob preživetja, še zlepa ne moremo pozabiti.
Mokumentarec Smrt letu 2020 so kritiki po svetu sicer sprejeli z mešanimi občutki, večinoma ni prejel pretirano dobrih kritik, predvsem zato ker (roko na srce) ni kaj preveč duhovit. A kako lahko iz grozljive situacije, ki jo številni gledalci in gledalke še vedno živijo, narediti humoristični skeč? Težko. Zelo težko. Morda je bil mokumentarec narejen preuranjeno, saj nam je zadeva, iz katere so se pri Netflixu ponorčevali, še preveč blizu. Marsikdo je izgubil bližnjega, prav tako že skoraj vsak pozna nekoga, ki je hudo zbolel. Če sploh ne omenjamo tistih, ki so izgubili službe, posel, stike s prijatelji, družino in sodelavci. Angleški humor tokrat ni prebil zidu resnobnejših Evropejcev in Američanov.
V filmu so med drugim nastopili Samuel L. Jackson (kot Dash Bracket, novinar New Yorkly Newsa), Hugh Grant (kot zgodovinar Tennyson Foss), Lisa Kudrow (kot Jeanetta Grace Susan, neuradna predstavnica konservativcev), Leslie Jones (kot dr. Maggie Gravel, feministična psihologinja), Joe Keery (kot Duke Goolies, influenser in milenijec), Kumail Nanjiani (kot Bark Multiverse, lastnik družabnega omrežja in multimilijarder), Tracey Ullman (kot britanska kraljica Elizabeta II.), Cristin Milioti (kot Kathy Flowers, kot stereotipna belopolta slehernica »Karen«), Diane Morgan (kot Gemma Nerrick, povprečna državljanka) in Samson Kayo (kot Pyrex Flask, znanstvenik). Narator mokumentarca je igralec Laurence Fishburne, Charlie Brooker pa nastopa kot režiser James, čigar glas lahko slišimo v ozadju, ko komentatorje oziroma sogovornike sprašuje vprašanja in jih, ko pričnejo trositi neumnosti, poskuša speljati nazaj na pot resnice, dejstev. Večina se jih, seveda, ne pusti motiti. Najbolj vztrajna je populistka in Trumpova privrženka Jeanetta Grace Susan, a tudi spoštovani zgodovinar izreče kar nekaj problematičnih trditev. Edini glas razuma je novinar Dash Bracket, ki nekako predstavi celotno sliko in ohranja kritično distanco.
Mokumentarec se zaključi z napovedmi, ki nam jih podajo komentatorji za leto 2021. Ne glede na to, da izdelek najbrž res ni najboljša stvar, ki jo je v letu 2020 ponudil Netflix, mu lahko pripišemo plus točke za pogum. V teoriji je lahko projekt, ki skozi satiro in parodijo analizira družbeno-politično dogajanje, povsem smiseln, v praksi pa se lahko kaj hitro izjalovi. To se je zgodilo tudi mokumentarcu Death to 2020, ki kljub visoki gledanosti gledalcem v ustih pusti grenak priokus, saj četudi smo v leto 2021 vstopili že pred nekaj dnevi, je za marsikoga leto 2020 še vedno kruta realnost, ki jo bo živel še precej časa.
Netflix je z mokumentarcem Death to 2020 (Smrt letu 2020) znova zadel bistvo. Resne politične komentatorje so zamenjali znani igralci in igralke, prav tako so slednji stopili v čevlje populistov in samooklicanih političnih analitikov ter drugih strategov in mnenjskih voditeljev. Britanski mokumentarec, ki sicer naslavlja ves svet, a v prvem planu Veliko Britanijo in ZDA, sta ustvarila stvaritelja priljubljene TV-serije Black Mirror Charlie Brooker in Annabel Jones. Izmišljeni liki, ki nastopajo v tem parodičnem dokumentu preteklega leta, so na las podobni resničnim ljudem, ki so krojili usodo našega sveta. A vsaka podobnost je zgolj naključna, bi lahko dodali. Fiktivne osebe, ki komentirajo glavna dogajanja lanskega leta, so pomešane z dejanskimi posnetki resničnih zgodb in novic, ki so krasile naslovnice v letu 2020 – od pandemije covida-19 do ameriških predsedniških volitev.
Mokumentarec, ki je na ogled od prejšnjega tedna, se je strmo zasidral na prvo mesto najbolj gledanih TV-vsebin na Netflixu, tudi v Sloveniji. Kar zgolj kaže na to, da čeprav smo odločno stopili v novo leto, mejniškega leta 2020, ki je marsikomu povzročilo mnoge preglavice, številne pa celo pahnilo na rob preživetja, še zlepa ne moremo pozabiti.
Marsikdo je izgubil bližnjega, prav tako že skoraj vsak pozna nekoga, ki je hudo zbolel.
Mokumentarec Smrt letu 2020 so kritiki po svetu sicer sprejeli z mešanimi občutki, večinoma ni prejel pretirano dobrih kritik, predvsem zato ker (roko na srce) ni kaj preveč duhovit. A kako lahko iz grozljive situacije, ki jo številni gledalci in gledalke še vedno živijo, narediti humoristični skeč? Težko. Zelo težko. Morda je bil mokumentarec narejen preuranjeno, saj nam je zadeva, iz katere so se pri Netflixu ponorčevali, še preveč blizu. Marsikdo je izgubil bližnjega, prav tako že skoraj vsak pozna nekoga, ki je hudo zbolel. Če sploh ne omenjamo tistih, ki so izgubili službe, posel, stike s prijatelji, družino in sodelavci. Angleški humor tokrat ni prebil zidu resnobnejših Evropejcev in Američanov.
V filmu so med drugim nastopili Samuel L. Jackson (kot Dash Bracket, novinar New Yorkly Newsa), Hugh Grant (kot zgodovinar Tennyson Foss), Lisa Kudrow (kot Jeanetta Grace Susan, neuradna predstavnica konservativcev), Leslie Jones (kot dr. Maggie Gravel, feministična psihologinja), Joe Keery (kot Duke Goolies, influenser in milenijec), Kumail Nanjiani (kot Bark Multiverse, lastnik družabnega omrežja in multimilijarder), Tracey Ullman (kot britanska kraljica Elizabeta II.), Cristin Milioti (kot Kathy Flowers, kot stereotipna belopolta slehernica »Karen«), Diane Morgan (kot Gemma Nerrick, povprečna državljanka) in Samson Kayo (kot Pyrex Flask, znanstvenik). Narator mokumentarca je igralec Laurence Fishburne, Charlie Brooker pa nastopa kot režiser James, čigar glas lahko slišimo v ozadju, ko komentatorje oziroma sogovornike sprašuje vprašanja in jih, ko pričnejo trositi neumnosti, poskuša speljati nazaj na pot resnice, dejstev. Večina se jih, seveda, ne pusti motiti. Najbolj vztrajna je populistka in Trumpova privrženka Jeanetta Grace Susan, a tudi spoštovani zgodovinar izreče kar nekaj problematičnih trditev. Edini glas razuma je novinar Dash Bracket, ki nekako predstavi celotno sliko in ohranja kritično distanco.
Mokumentarec se zaključi z napovedmi, ki nam jih podajo komentatorji za leto 2021. Ne glede na to, da izdelek najbrž res ni najboljša stvar, ki jo je v letu 2020 ponudil Netflix, mu lahko pripišemo plus točke za pogum. V teoriji je lahko projekt, ki skozi satiro in parodijo analizira družbeno-politično dogajanje, povsem smiseln, v praksi pa se lahko kaj hitro izjalovi. To se je zgodilo tudi mokumentarcu Death to 2020, ki kljub visoki gledanosti gledalcem v ustih pusti grenak priokus, saj četudi smo v leto 2021 vstopili že pred nekaj dnevi, je za marsikoga leto 2020 še vedno kruta realnost, ki jo bo živel še precej časa.
