NA OKO
Kolumna Miše Terček: Družina, da te kap
Griffinovi ostajajo najkontroverznejša ameriška televizijska družina med tistimi, ki aktualne teme obravnavajo politično nekorektno.
Odpri galerijo
Stewie Griffin, najmlajši in najbolj piker član družine FOTO: FOX
TV-kritiki bodo vsako animirano televizijsko serijo prej ko slej primerjali s Simpsonovimi, najdlje trajajočo in največjo med največjimi v industriji malih zaslonov. Te primerjave so včasih na mestu, drugič pa spet ne, saj se je s Simpsonovimi težko primerjati, in vsaka humoristična, satirična in parodična animirana serija pravzaprav išče svoj prostor pod televizijskim soncem.
A zaradi nenehnih primerjav in velikih pričakovanj jih mnogo ne dočaka druge sezone ali se znajdejo nekje v slabše gledanih terminih in z manjšo skupino fanatičnih sledilcev, ki v njej najdejo smisel življenja. V času spletnih televizij in internetnih videoknjižnic tovrstne animirane serije rastejo kot gobe po dežju, časa za natančnejši razvoj nastopajočih likov pa ni veliko, zato rezultati v večini primerov niso nadpovprečni.
Tu imam v mislih predvsem vsebinsko plat, saj je tehnologija od začetka predvajanja Simpsonovih (torej konca osemdesetih oziroma začetka devetdesetih) tako zelo napredovala, da se takratna animacija težko primerja z današnjo, ki je v celoti računalniška in je kaj hitro lahko označena za vrhunsko.
Ena od serij, ki se primerjave s Simpsonovimi kar ne morejo znebiti, je Družinski človek (Family Guy), in to kljub temu, da ima za sabo že častitljivih 20 let televizijskega predvajanja (z enim manjšim vmesnim nekajletnim premorom). Še vedno diha, še vedno provocira, še vedno duhoviči in ostaja politično nekorektna! Tisti, ki redno spremljate popkulturo, Družinskega človeka najbrž poznate, saj je serija do danes postala že domala kultna, čeprav se ji mainstremovci in podeljevalci nagrad zelo radi izognejo, saj je znana po tem, da gre rada čez mejo.
Zato bi lahko rekli, da je Družinski človek Simpsonovi za tiste z boljšim družbenopolitičnim želodcem, ki prenesejo vsaj eno (!) šalo na epizodo, ki jo bodo težko prebavili tudi tisti najbolj odpri in svobodomiselni podporniki svobode govora in izražanja. Zato nič čudnega, da na slovenskih televizijah, ki slovijo po svojih »varnih« izbirah, v vseh teh letih nikoli nismo doživeli predvajanja Družinskega človeka. Po drugi strani pa je morda tako celo bolje, saj bi bilo scenarij in reference, ki jih uporabljajo v tekstu, zelo težko prevesti in prenesti v slovenski prostor.
A kot že rečeno uvodoma, hvalabogu za tuje televizijske postaje, spletne televizije in internet!
Stvaritelj serije Družinski človek je Seth McFarlane, ki ga morda širša javnost pozna iz filmov o medvedku Tedu, sicer pa je tudi avtor še ene podobne animacijske nanizanke, American Dad. Televizijski dom Družinskega človeka je mreža Fox, sicer pa jo lahko legalno pri nas te dni pretakate tudi na Netflixu, kjer je na voljo vseh 17 sezon in 329 epizod.
Osrednji liki so člani družine Griffin.
Oče Peter je politično najbolj nekorekten lik, ne najbolj brihten, ki pravzaprav izjavi vse, kar mu pride na misel, in ima večno nesrečo, da se mu dogajajo vse mogoče neprijetne stvari, obsojen je na povprečno življenje, a kljub vsej tej sredinski sivini vsak dan vbrizga močan odmerek zunajserijskih idej, ki se jih ne boji uresničiti. To nadvse moti njegovo ženo Lois, ki ga ima sicer kljub vsem njegovim napakam (tako kot pri Simpsonovih Marge Homerja) rada in prenese marsikatero njegovo potegavščino. Imata dva otroka – najstnika Chrisa, ki je pamet podedoval po očetu in ga razganja od vseh hormonov, ter samotarsko hčer Meg, ki na glavi vedno nosi obvezno kapo in je boksarska vreča za žalitve in šale celotne družine. Do zdaj pravzaprav nič nenavadnega, zakonski par pač in otroka.
Stvari pa postanejo manj resničnostne, ko spoznamo druge člane družine, ki so pravzaprav tudi najzanimivejši liki. Tu je nadvse luciden dojenček Stewie, ki govori z britanskim naglasom, a ga sliši in razume zgolj sofisticiran pes Brian, ki prav tako govori in se obnaša kot človek, tudi hodi na zmenke, vozi avto in bere časopis. Vsi skupaj živijo kot belska družina nižjega srednjega razreda v izmišljenem mestu Quahog na Rhode Islandu.
Prvo sezono je zgolj v ZDA vsak teden spremljalo 12 milijonov gledalcev, pozneje pa v povprečju približno polovico toliko (lani denimo le še tri milijone, čeprav se v času interneta gledanost meri že drugače, saj štejejo tudi kliki, gledalci pa televizijskih vsebin ne gledajo več sočasno).
Griffinovi ostajajo najkontroverznejša ameriška televizijska družina med tistimi, ki aktualne teme iz sveta popkulture in politike še danes obravnavajo politično nekorektno.
Primerjave s Simpsonovimi se najbrž nikoli ne bodo znebili – če smo iskreni, jih v nekaterih točkah zagotovo posnemajo, moramo pa priznati, da je Družinski človek šale, ki si jih privoščijo Simpsonovi, nadgradil in popeljal čez mejo okusa večine gledalcev, zato nikoli ni dobil častnega mesta v ameriški pop kulturi. A vseeno ima dovolj sledilcev in publike, da ga po dveh desetletjih še kar niso ukinili.
Griffinovi ostajajo najkontroverznejša ameriška televizijska družina med tistimi, ki aktualne teme obravnavajo politično nekorektno.
A zaradi nenehnih primerjav in velikih pričakovanj jih mnogo ne dočaka druge sezone ali se znajdejo nekje v slabše gledanih terminih in z manjšo skupino fanatičnih sledilcev, ki v njej najdejo smisel življenja. V času spletnih televizij in internetnih videoknjižnic tovrstne animirane serije rastejo kot gobe po dežju, časa za natančnejši razvoj nastopajočih likov pa ni veliko, zato rezultati v večini primerov niso nadpovprečni.
Tu imam v mislih predvsem vsebinsko plat, saj je tehnologija od začetka predvajanja Simpsonovih (torej konca osemdesetih oziroma začetka devetdesetih) tako zelo napredovala, da se takratna animacija težko primerja z današnjo, ki je v celoti računalniška in je kaj hitro lahko označena za vrhunsko.
Stewie Griffin, najmlajši in najbolj piker član družine FOTO: FOX
Zato bi lahko rekli, da je Družinski človek Simpsonovi za tiste z boljšim družbenopolitičnim želodcem, ki prenesejo vsaj eno (!) šalo na epizodo, ki jo bodo težko prebavili tudi tisti najbolj odpri in svobodomiselni podporniki svobode govora in izražanja. Zato nič čudnega, da na slovenskih televizijah, ki slovijo po svojih »varnih« izbirah, v vseh teh letih nikoli nismo doživeli predvajanja Družinskega človeka. Po drugi strani pa je morda tako celo bolje, saj bi bilo scenarij in reference, ki jih uporabljajo v tekstu, zelo težko prevesti in prenesti v slovenski prostor.
A kot že rečeno uvodoma, hvalabogu za tuje televizijske postaje, spletne televizije in internet!
Stvaritelj serije Družinski človek je Seth McFarlane, ki ga morda širša javnost pozna iz filmov o medvedku Tedu, sicer pa je tudi avtor še ene podobne animacijske nanizanke, American Dad. Televizijski dom Družinskega človeka je mreža Fox, sicer pa jo lahko legalno pri nas te dni pretakate tudi na Netflixu, kjer je na voljo vseh 17 sezon in 329 epizod.
Osrednji liki so člani družine Griffin.
Griffinovi, najkontroverznejša animirana ameriška TV-družina FOTO: FOX
Oče Peter je politično najbolj nekorekten lik, ne najbolj brihten, ki pravzaprav izjavi vse, kar mu pride na misel, in ima večno nesrečo, da se mu dogajajo vse mogoče neprijetne stvari, obsojen je na povprečno življenje, a kljub vsej tej sredinski sivini vsak dan vbrizga močan odmerek zunajserijskih idej, ki se jih ne boji uresničiti. To nadvse moti njegovo ženo Lois, ki ga ima sicer kljub vsem njegovim napakam (tako kot pri Simpsonovih Marge Homerja) rada in prenese marsikatero njegovo potegavščino. Imata dva otroka – najstnika Chrisa, ki je pamet podedoval po očetu in ga razganja od vseh hormonov, ter samotarsko hčer Meg, ki na glavi vedno nosi obvezno kapo in je boksarska vreča za žalitve in šale celotne družine. Do zdaj pravzaprav nič nenavadnega, zakonski par pač in otroka.
Stvari pa postanejo manj resničnostne, ko spoznamo druge člane družine, ki so pravzaprav tudi najzanimivejši liki. Tu je nadvse luciden dojenček Stewie, ki govori z britanskim naglasom, a ga sliši in razume zgolj sofisticiran pes Brian, ki prav tako govori in se obnaša kot človek, tudi hodi na zmenke, vozi avto in bere časopis. Vsi skupaj živijo kot belska družina nižjega srednjega razreda v izmišljenem mestu Quahog na Rhode Islandu.
Prvo sezono je zgolj v ZDA vsak teden spremljalo 12 milijonov gledalcev, pozneje pa v povprečju približno polovico toliko (lani denimo le še tri milijone, čeprav se v času interneta gledanost meri že drugače, saj štejejo tudi kliki, gledalci pa televizijskih vsebin ne gledajo več sočasno).
Griffinovi ostajajo najkontroverznejša ameriška televizijska družina med tistimi, ki aktualne teme iz sveta popkulture in politike še danes obravnavajo politično nekorektno.
Primerjave s Simpsonovimi se najbrž nikoli ne bodo znebili – če smo iskreni, jih v nekaterih točkah zagotovo posnemajo, moramo pa priznati, da je Družinski človek šale, ki si jih privoščijo Simpsonovi, nadgradil in popeljal čez mejo okusa večine gledalcev, zato nikoli ni dobil častnega mesta v ameriški pop kulturi. A vseeno ima dovolj sledilcev in publike, da ga po dveh desetletjih še kar niso ukinili.
