Kolumna Mateja Lahovnika: Strah pred recesijo

Vse več je signalov, da se gospodarska rast močno ohlaja in da se bo to poznalo tudi na življenjskem standardu. Ni še razlogov za paniko, ampak previdnost ni odveč. V Nemčiji, kamor Slovenija izvozi za več kot šest milijard evrov blaga in ki je za nas daleč najpomembnejši trg, se razpoloženje med gospodarstveniki še naprej slabša. Avgusta se je precej poslabšalo tudi v Sloveniji. Gospodarska rast je še vedno pozitivna, vendar se je skoraj prepolovila. V zadnjem četrtletju je tako znašala le še 2,5 %. Po drugi strani se krepi inflacija. Cene izdelkov na drobno so bile tako na letni ravni avgusta višje za 2,3 %, na mesečni pa za 0,4. Zato se vse bolj krepi strah pred stagflacijo, ki se je redki spominjajo še iz sedemdesetih let, ko se je svet soočal z rastjo cen in upadom gospodarske rasti. Slovenija spada med tiste države EU, kjer se je gospodarska rast na denarnicah državljanov že do zdaj najmanj poznala. Najpomembnejši razlog je rast cen monopolnih storitev, ki jo najlažje opazimo po naraščajočih zneskih na položnicah. Oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem so se na primer v letu dni podražile kar za 7,8 %, električna energija, plin in druga goriva pa za 3,6. Če to primerjamo z rastjo plač in pokojnin, dobimo odgovor na vprašanje, zakaj se nam gospodarska rast ne pozna v denarnicah.

Gospodarska rast se namreč vse bolj znižuje, krepi pa se inflacija, kar tanjša naše denarnice. Zato moramo biti ob ohlajanju gospodarstva previdni, ne pa tudi preveč črnogledi. Nekatere dejavnosti, kot je na primer turizem, še vedno lepo rastejo. V juliju je Slovenijo obiskalo 892.000 turistov, kar je 3 % več kot lani, po drugi strani pa se ne povečuje več število prenočitev.
V tem trenutku je težko predvideti, kam se bo obrnilo svetovno gospodarstvo. Vse več pa je negativnih znakov, ki nas opozarjajo, da se bo treba pripraviti in navaditi na nižjo rast, kot smo jo beležili v zadnjih petih letih. Državni proračun je imel v prvih sedmih mesecih 28,5 milijona evrov primanjkljaja, zato bo prej ali slej treba, če se bo rast še ohlajala, temu primerno prilagoditi tudi javno porabo.