NA KOŽO

Kolumna Mateja Lahovnika: Pomanjkanje delavcev

Namen je spodbuditi posameznike, da se namesto za socialno pomoč raje odločijo za zaposlitev.
Fotografija: Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen, Delo

Septembra je bilo registriranih 66.122 brezposelnih, kar je za dobro petino manj kot septembra lani. Protikrizni ukrepi očitno delujejo, saj tako malo brezposelnih v Sloveniji ni bilo že vse od leta 2008. Možnosti za zaposlitev je kljub koronakrizi veliko, še posebno na IT-področju in pri deficitarnih poklicih. Boj za strokovnjake s področja informatike poteka že na hodnikih fakultet. Primanjkuje pa tudi delavcev z nižjo izobrazbo. Zelo iskani so kvalificirani šoferji, varilci, da o kroničnem pomanjkanju kuharjev, natakarjev in sobaric v turizmu ali zdravstvenih delavcev sploh ne govorimo. Marsikdo se upravičeno sprašuje, kako je mogoče, da imamo po eni strani še vedno dobrih 66 tisoč ljudi v evidenci brezposelnih in tako veliko pomanjkanje delavcev. Razloga sta verjetno predvsem dva. Prvi je strukturna brezposelnost, ki je posledica tega, da mnogi še vedno študirajo nekaj, po čemer podjetja ne povprašujejo, zato so po koncu študija težko zaposljivi. Drugi razlog pa je, da nekaterim pasivna hibernacija med brezposelnimi odgovarja zaradi relativno ugodnih socialnih pomoči v primerjavi s plačo. Slovenija je med državami z najnižjo razliko med minimalno neto plačo in socialno pomočjo, saj so plače močno obremenjene z različnimi dajatvami. Zato mnogi ugotavljajo, da se ne splača več delati. Veliko brezposelnih le fiktivno išče delo ali pa se izgovarjajo, da imajo previsoko izobrazbo za določeno delo.

V času, ko na trgu dela tako močno primanjkuje delavcev, da jih moramo množično uvažati iz tujine, je smiselno aktivirati čim več brezposelnih. Minister za delo Cigler Kralj je pripravil novelo zakona o urejanju trga dela prav z namenom spodbuditi posameznike, da se namesto za socialno pomoč raje odločijo za zaposlitev. Novela zakona podaljšuje aktivacijo pri javnih delih ter hkrati omejuje izogibanje delu zaradi navideznega iskanja zaposlitve in izgovarjanja na previsoko izobrazbo. V obdobju korone so se uveljavile tudi prožnejše oblike zaposlitev, kot sta delo na daljavo in skrajšani delovni čas. Priložnosti je veliko, samo aktivirati se je treba in jih izkoristiti.

Izbrano za vas

Izbrano za vas