NA KOŽO

Kolumna Mateja Lahovnika: Odprta blagajna

Vlada je z dvigi plač izbranim skupinam ustvarila vtis, da je državna blagajna odprta.
Fotografija: Dvigovanje plač kar počez brez kriterijev je nevarna igra. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Dvigovanje plač kar počez brez kriterijev je nevarna igra. FOTO: Jože Suhadolnik

Višina plač in pokojnin ter življenjski stroški vplivajo na naš življenjski standard. Zato bi morala biti vsaka vlada pri posegih v plače in pokojnine zelo previdna. Obljuba predsednika vlade, da bodo sodnikom in tožilcem od začetka leta dodali pri plači po 600 evrov mesečno, čeprav za to še ni nobene zakonske podlage, je pričakovano dvignila veliko prahu. Nihče ne bi nasprotoval višjim plačam sodnikov in tožilcev, če bi temeljile na merilih, kot sta na primer za tožilce število dobljenih postopkov ali za sodnike sodni zaostanki. Enako velja za plače v zdravstvu ter vzgoji in izobraževanju. Dvigovanje plač kar počez brez kriterijev je nevarna igra.

Vlada je z dvigi plač izbranim skupinam namreč ustvarila vtis, da je državna blagajna odprta, finančni minister pa na dopustu in je treba, če želiš višje plače, le zagroziti s stavko ter si postreči. Če so v vladi res mislili, da bodo gasilci, cariniki, medicinske sestre, ravnatelji in drugi v javnem sektorju ter navsezadnje tudi upokojenci kar gledali, kako se nekaterim višajo plače, na druge pa se pozablja, so res zelo naivni. V času krize, ko se vsem realni dohodki zaradi draginje zmanjšujejo, je lahkomiselno krepko zvišati plače le nekaterim in porušiti dohodkovna razmerja. V ekonomiji nobeno kosilo ni zastonj, dvig plač tožilcem in sodnikom stane 9 milijonov letno, dvig plač v vzgoji in izobraževanju pa 18 milijonov. Višje plače pomenijo dražje storitve, dražje storitve pa višje položnice. Od začetka leta so višji tudi davki, saj so se z mini davčno reformo znižale neto plače vsem zaposlenim, zato je sedanje povišanje plač le nekaterim v javnem sektorju še bolj problematično.

Fiskalni svet vlado opozarja, da je načrtovani proračunski primanjkljaj 5,5 odstotkov že brez zadnjih povišanj plač v javnem sektorju med najvišjimi v EU. Rekordno rast javne porabe imamo tudi, če ne upoštevamo izdatkov, ki so posledica energetske krize. Takšna ekonomska politika je v razmerah visoke inflacije zelo nevarna, saj dviguje cene storitev in priliva olje na ogenj visoke inflacije, ta pa znižuje realne dohodke in posledično življenjski standard.

Izbrano za vas

Izbrano za vas