NA KOŽO
Kolumna Mateja Lahovnika: Menedžerji in ravnatelji
Dober menedžer razume, da je zdravje zaposlenih in strank tudi njegova skrb.
Odpri galerijo
Cepljenje za zdravje vsakega posameznika in dobrobit vseh. FOTO: Leon Vidic/Delo
Menedžerji iščejo načine, kako bi zaposlene spodbudili k cepljenju, ker jih želijo zaščititi pred novim jesenskim valom korone. Njena nova različica je namreč še nevarnejša in bolj nalezljiva. Ob okužbi z delto traja skoraj dva dni, preden se pojavijo simptomi. Po zadnjih podatkih se zato tri četrt okužb zgodi še pred pojavom simptomov, in prav to prispeva k hitremu širjenju virusa.
Cepljenje je zato najpomembnejši ukrep, s katerim lahko zmanjšamo okužbe. Nekateri podjetniki zaposlenim ponujajo celo denarno nagrado, če prinesejo potrdilo, da so cepljeni, ker se želijo izogniti ponovnemu zapiranju gospodarstva. Jeseni bodo najbolj ogroženi otroci, ki še niso cepljeni in bodo vstopili v šole. Pričakovali bi, da tudi ravnatelji, podobno kot menedžerji v podjetjih, spodbudijo svoje zaposlene in šolarje, ki imajo to možnost, naj se pravočasno cepijo in tako zaščitijo. Število novih aktivnih primerov je namreč zastrašujoče in v ZDA že poročajo o vse večji zasedenosti pediatričnih oddelkov zaradi okužb s korono.
Zato so nerazumljive izjave ravnateljev, češ da spodbujanje učiteljev in otrok k cepljenju ni njihova naloga. Dober menedžer razume, da je zdravje zaposlenih in strank tudi njegova skrb in da ne more biti brezbrižen do tega. Poslanstvo vsake šole bi moralo biti vzgoja in izobraževanje. Ključni del izobraževanja pa je zaupanje v znanost. V Sloveniji je zaradi koronavirusa do zdaj umrlo 4438 ljudi, še bistveno več pa je takšnih, ki so imeli ali še imajo zaradi okužbe resne posledice. Zato je skrajno bizarno, da zaposleni ene izmed osnovnih šol po vseh raziskavah in vsem, kar se je zgodilo, celo zahtevajo od ministrstva še dodatne dokaze, da virusi povzročajo bolezni in se prenašajo med ljudmi. Če pedagogi v šolah ne zaupajo več zdravstveni stroki, se lahko vprašamo, zakaj bi vsi preostali še zaupali pedagoški stroki. Odločitev za cepljenje je prostovoljna, toda če se z nasprotovanjem cepljenju ogroža učence v razredu in njihove družine, to ne more biti več samo stvar izbire, ampak odgovornosti do javnega zdravja.
Cepljenje je zato najpomembnejši ukrep, s katerim lahko zmanjšamo okužbe. Nekateri podjetniki zaposlenim ponujajo celo denarno nagrado, če prinesejo potrdilo, da so cepljeni, ker se želijo izogniti ponovnemu zapiranju gospodarstva. Jeseni bodo najbolj ogroženi otroci, ki še niso cepljeni in bodo vstopili v šole. Pričakovali bi, da tudi ravnatelji, podobno kot menedžerji v podjetjih, spodbudijo svoje zaposlene in šolarje, ki imajo to možnost, naj se pravočasno cepijo in tako zaščitijo. Število novih aktivnih primerov je namreč zastrašujoče in v ZDA že poročajo o vse večji zasedenosti pediatričnih oddelkov zaradi okužb s korono.
Zato so nerazumljive izjave ravnateljev, češ da spodbujanje učiteljev in otrok k cepljenju ni njihova naloga. Dober menedžer razume, da je zdravje zaposlenih in strank tudi njegova skrb in da ne more biti brezbrižen do tega. Poslanstvo vsake šole bi moralo biti vzgoja in izobraževanje. Ključni del izobraževanja pa je zaupanje v znanost. V Sloveniji je zaradi koronavirusa do zdaj umrlo 4438 ljudi, še bistveno več pa je takšnih, ki so imeli ali še imajo zaradi okužbe resne posledice. Zato je skrajno bizarno, da zaposleni ene izmed osnovnih šol po vseh raziskavah in vsem, kar se je zgodilo, celo zahtevajo od ministrstva še dodatne dokaze, da virusi povzročajo bolezni in se prenašajo med ljudmi. Če pedagogi v šolah ne zaupajo več zdravstveni stroki, se lahko vprašamo, zakaj bi vsi preostali še zaupali pedagoški stroki. Odločitev za cepljenje je prostovoljna, toda če se z nasprotovanjem cepljenju ogroža učence v razredu in njihove družine, to ne more biti več samo stvar izbire, ampak odgovornosti do javnega zdravja.
