Kolumna Marije Mice Kotnik: Na zdravje, Marjan in družba

Da smo Slovenci pijančki, strokovnjaki ugotavljajo – seveda na podlagi raziskav s terena – redno in že nekaj časa. Kar nekaj držav je še v isti kategoriji.


Zato me je prav prijetno presenetilo nedavno sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, ki je po opravljeni študiji sporočila, da se je ob manjši količini zaužitega alkohola med letoma 2003 in 2016 opazno podaljšala pričakovana življenjska doba. Ta zdaj znaša 68 let za moške in 78 za ženske. No, ne v Sloveniji, temveč v Rusiji. Putinovi Rusiji!

»Uničujemo kliše Rusije,« je dejala strokovnjakinja STO Carina Ferreira - Borges in s tem namignila na tradicionalno visoko raven uživanja alkohola v primerjavi z drugimi državami.


Po njenem mnenju je to posledica različnih političnih ukrepov. Rusija je namreč uvedla minimalno ceno alkohola, višje davke in prepovedala njegovo prodajo ponoči.

Rusi so leta 2016 tako na primer spili manj alkohola kot Nemci; zaužili so 11,7 litra alkohola na osebo, povprečen Nemec pa 13,4 litra. Številke predstavljajo čisti alkohol. Pol litra piva ima na primer skoraj 20 gramov alkohola.

Čeprav stopnja uživanja alkohola v Rusiji ostaja med najvišjimi na svetu, je lahko država zdaj vzor za druge s podobnimi težavami, je dodala Ferreira - Borgersova. No, in zdaj iz Putinove Rusije v Šarec-Pahorjevo Slovenijo, kjer se z alkoholnimi hlapi omamlja kar zajeten del prebivalstva.

Skupnost Anonimnih alkoholikov Slovenije letos praznuje 30 let delovanja. Delujejo v 50 skupinah po Sloveniji, alkoholikom in njihovim družinam odpirajo pot v novo življenje. Ocenjujejo, da skupine v Sloveniji aktivno obiskuje 450 alkoholikov, od tega tretjina žensk. Ampak, kaj bi o tem. Skrb vzbujajoče je, da naše pivske navade ostajajo problematične; kljub opozorilom strokovnjakov.

Podatki so zgovorni in kažejo, da Slovenija še vedno presega mejo pet litrov popitega čistega alkohola na prebivalca, kar za državo pomeni, da finančna škoda zaradi posledic presega koristi od prodaje alkohola.

Podatki NIJZ kažejo, da vsaj 150.000 Slovencev, starih od 25 do 75 let, čezmerno pije alkohol. Zgovorni so tudi podatki raziskave o uporabi tobaka, alkohola in prepovedanih drog (2015), ki kažejo, da v Sloveniji 43 odstotkov prebivalcev med 25. in 64. letom alkohol pije čez mejo manj tveganega pitja ali pa se je v zadnjem letu visoko tvegano opilo.

Raziskava ​Cindi je razkrila, da se kar tretjina moških in vsaka šesta ženska v starosti od 25 do 34 let opija enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje. Visok odstotek potrjuje tudi podatek o registrirani porabi alkohola, ki se giblje med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto.

V t. i. mokri kulturi, ki je značilna za Slovenijo, pitje alkohola ni problematično le med odraslim prebivalstvom, ampak tudi med populacijo mladih. Na podlagi raziskave HBSC (Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju) 2014, ki je zajela reprezentativni vzorec slovenskih šolanih 11-, 13- in 15-letnikov, se je izkazalo, da je 30,3 odstotka 15-letnikov že bilo opitih vsaj dvakrat, ne glede na spol. Prav tako 13,9 odstotka 15-letnikov pije alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko (v tem primeru več fantov kot deklet). V starosti 13 let ali manj je prvič pilo alkoholno pijačo že 39,5 odstotka mladih.

Tvegano pitje alkohola predstavlja za državo tudi znatno finančno breme. Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, so v obdobju 2011–2014 v Sloveniji v povprečju znašali 153 milijonov evrov letno. In zdi se, da še naraščajo. Pri tem niso všteti stroški zaradi prometnih nezgod, nasilja v družini in drugih kriminalnih dejanj, kar številko dvigne na 234 milijonov evrov.

Ja, na zdravje, Marjan! Pa dejva, stisn'va enga! Lahko pa namesto nazdravljanja, spoštovani predsednik vlade, poskrbite za takšno stanje v tej naši prelepi (vendar alkoholno omamljeni) državici, da ljudje utehe in nezmožnost, da rešijo težave, ki jih pestijo, ne bodo več iskali v alkoholu.