Kolumna Marije Mice Kotnik: Levičarji in desničarji

Pred dnevi smo ga praznovali. Svetovni dan levičarjev. In prav presenečena sem bila, da se slovenski levičarji niso prepoznali in si zaželeli prijetnega praznovanja. Slovenski desničarji pa da niso spisali peticije zoper njih in ugovarjali v maniri svojih običajnih praks.

Kot ugotavljajo znanstveniki iz medicinsko-psiholoških krogov, je svet še vedno prirejen za desničarje. No, tako se pridušajo desničarji. Najbrž pa še kar drži, da so bili prav levičarji dolgo zaznamovani z nerodnostjo, pa tudi, kar so dokazale nekatere verodostojne raziskave, da so prav levičarji manj dovzetni za nekatere bolezni ušes, nosu in grla.

Dobro desetletje je od takrat, ko so znanstveniki univerze v angleškem Oxfordu obvestili javnost o odkritju tako imenovanega levičarskega gena.

Kot je znano, so možgani asimetrični; vsaka polovica nadzira različne funkcije. Čeprav je levičar približno vsak deseti zemljan in je med njimi veliko uspešnih na vseh področjih, so takšne ljudi dolgo obravnavali kot manj sposobne in nerodne. Ker je uporaba leve roke še do pred nekaj desetletji veljala za napako, so otroke v zgodnji mladosti marsikje silili uporabljati desnico in jim niso pustili, da bi pisali z domnevno slabšo roko.

»Desna prava, leva trmoglava,« mi je nekoč dejala moja mama.

Nekateri podatki kažejo, da je na svetu kakšnih 700 milijonov, v Evropi 50 milijonov, v Sloveniji pa 200.000 ljudi, ki za večino opravil raje in bolj spretno uporabljajo levo roko. Njihovo število se še povečuje. Kdor je desnoročen ali v svoji ožji okolici nima nikogar, ki v glavnem uporablja levo roko, ne pozna težav, s katerimi so se ti prisiljeni spopadati. Če odmislimo predsodke in vraževerje, ki jim marsikje (še posebno ponekod v Afriki, na Japonskem, Kitajskem pa tudi v Evropi) še dodatno grenijo življenje, se večina ovir pojavi pri povsem vsakodnevnih opravkih: odklepanju in zaklepanju vrat, zavezovanju vezalk, uporabi odpirača za konzerve, rezanju s škarjami, pisanju in risanju, delu z računalnikom …

Da je svet skrojen na desno, postaja za levičarje že malce mučno. V večini zahodnega sveta je namreč avtomobilizem narejen za desničarje, glasbila takisto, številna orodja, bankomati in navsezadnje tudi škarje.

Doslej je bilo kar 60 odstotkov predsednikov Združenih držav Amerike levičarjev je znano, pa tudi vsak drugi astronavt je levičar. Veliko pomembnih in slavnih osebnosti je (bilo) levičarjev: Ronald Reagan, Bill Clinton, Fidel Castro, Julij Cezar, Aleksander Veliki, Marie Curie, Benjamin Franklin, Franz Kafka, Michelangelo, Charlie Chaplin, Leonardo da Vinci, Jimi Hendrix, Kurt Cobain, Paul McCartney, Robert DeNiro, Marilyn Monroe, Greta Garbo, Tom Cruise, Angelina Jolie, med športniki na primer Diego Armando Maradona, Ayrton Senna, John McEnroe. Prav v športu je uporaba leve roke prednost, še zlasti v rokometu, tenisu in boksu, saj so nasprotniki na levičarje manj navajeni. Niti v slovenskem športu ne manjka igralcev, ki uporabljajo predvsem levo roko ali nogo. Tudi Goran Dragić - Gogi je levičar.

Približno dva odstotka ljudi je enako spretnih z obema rokama. Tudi živali neenako spretno uporabljajo levo in desno okončino, vendar je pri njih razmerje med desničarskimi in levičarskimi enako. Zakaj je pri človeku veliko več desničarjev, levičarjev pa le približno deset odstotkov, znanstveniki še niso odkrili.

Pa da še pojasnim. S slovensko politiko pa današnji zapis res nima nobene zveze, saj levičarstvo sploh ni kak nov pojav na slovenski sceni, lepo pa je, da je tu in da se sliši o njem. Če ga ne bi bilo, bi bilo čudno in bi se morali spraševati, ali je z nami kaj narobe.

Ostaja pa nekaj nejasnosti; včasih se sprašujem, pa tudi slišim iz ust koga drugega, kaj sploh pomeni biti levičar? To, da pišeš z levo roko, ali da ti deluje predvsem leva polovica možganov?