NA EKS
Kolumna Marije M. Kotnik: Na Islandijo bi šla
Ja, žalostno je, pomislim, da morajo najprej opraviti raziskavo, da izvedo, kakšna je današnja mladina, nato bodo pa parlamentirali, ali so »naši mladi« pomembnejši od »vaših mladih«.
Odpri galerijo
Mi pa gremo po svoje. FOTO: STOCKSNAP
Za otrokove pravice je najbolje poskrbljeno na Islandiji, Slovenija pa je na sedmem mestu, kaže indeks otrokovih pravic za leto 2020, ki ga je pripravila nevladna organizacija za otrokove pravice KidsRights.
Slovenija se glede na indeks otrokovih pravic med 182 državami uvršča v prvo deseterico. Na prvem mestu je torej Islandija, sledijo pa Švica, Finska, Švedska, Nemčija in Nizozemska. Za Slovenijo se do 10. mesta zvrstijo Tajska, Francija in Danska. Na zadnjem mestu je pristal Čad, tik pred njim pa Afganistan, kaže poročilo. Države med drugim ocenjujejo na področjih izobraževanja, zdravja in varnosti, pri čemer upoštevajo podatke Združenih narodov.
In, priznam, pomislila sem, kako fajn bi bilo, če bi bila otrok ali vsaj malo mlajša in bi lahko nenehno pritiskala na starše, da me spustijo na Islandijo. Pa ne le zaradi tega, ker imajo otroci najboljše življenjske razmere, tudi odrasli so tam tako pametni, da so se že pred leti uprli koruptivni oblasti in si državo uredili tako, da dela v dobro državljanov, ne proti njim.
Ko sem te dni skoraj nenehno razmišljala o Islandiji, je do mene prišlo še to poročilo: »Globalna pandemija covida-19 je povečala brezposelnost po svetu, še zlasti močno pa je prizadela mlade. V starostni skupini do 29 let je brez dela ostal vsak šesti, je danes sporočila Mednarodna organizacija dela (ILO). Prvi mož ILO Guy Ryder je na spletni novinarski konferenci govoril o »generaciji zaprtja«. »V času okrevanja po pandemiji bodo mnogi mladi enostavno ostali pozabljeni. Velike številke,« je dejal.
Stopnja brezposelnosti med mladimi je bila lani pri 13,6 odstotka, brez dela pa jih je bilo okoli 267 milijonov, ki hkrati niso bili vključeni v izobraževanje ali usposabljanje.
Podatki ILO zdaj kažejo, da se je v času pandemije brezposelnost med mladimi, zlasti med mladimi ženskami, občutno povečala. V Kanadi se je denimo med februarjem in marcem stopnja brezposelnosti povečala za šest odstotnih točk, a je med mladimi moškimi poskočila za 14,3 odstotne točke in med mladimi ženskami za 20,4.
No, Islandija torej ostane moja prva izbira. Kanada, na katero sem v nekem trenutku tudi pomislila kot o obljubljeni deželi, pa je zaradi omenjenih podatkov – odpadla.
Pred časom sem pisala o anketi, ki je študente obeh slovenskih medicinskih fakultet (lani) spraševala o njihovem mnenju o slovenskem zdravstvenem sistemu in v kateri se je skoraj polovica izrekla, da razmišlja o nadaljevanju karierne poti v tujini ali je za to celo že odločena! Največ bi jih odšlo v nemško govoreče države – Avstrijo, Nemčijo ali Švico – skandinavske ali v Veliko Britanijo.
Priznam, nekoliko mi je odleglo, da nisem več tako mlada, čeprav bi zaradi Islandije vseeno še rada bila. Nesreča pa je to, da mi zagotovo v kratkoročnem načrtu ne bo uspelo odpotovati na Islandijo …
Kot taka, torej en mal' starejša, bom morala zdržati v Sloveniji. Mož mi je rekel: »Če zdržiš z mano, boš mogoče tudi v taki Sloveniji!«
Očitno pa v naši državi očitno nihče ne ve, »kakšen« je profil mladih. Urad za mladino je z mariborsko filozofsko fakulteto namreč podpisal pogodbo o izvedbi raziskave Mladina 2020. Kot so sporočili z ministrstva za izobraževanje, jo bo ta izvedla v partnerstvu z ljubljansko fakulteto za družbene vede in jo zaključila predvidoma februarja prihodnje leto. Raziskava zajema mlade v Sloveniji med 15. in 29. letom, osnovni namen pa je izdelava njihovega profila.
Ja, žalostno je, pomislim, da morajo najprej opraviti raziskavo, da izvedo, kakšna je dandanašnja mladina, nato bodo parlamentirali v parlamentu o tem, kako jim pomagati, nato se bodo starejši sprli, saj bodo »naši mladi« pomembnejši od »vaših mladih« … in mladi bodo kar naenkrat stari. In potrebna bo nova raziskava.
Mislim, da bi bilo dovolj, če bi silni raziskovalci malce pogledali skozi okno, in v hipu bi videli, kakšni so mladi in kakšen je profil mladih. No, pa še kak evro – proračunski, seveda – bi privarčevali.
Zdaj me je pa spet pičilo, da bi vseeno prepričala moža, da jo mahneva na Islandijo.
Slovenija se glede na indeks otrokovih pravic med 182 državami uvršča v prvo deseterico. Na prvem mestu je torej Islandija, sledijo pa Švica, Finska, Švedska, Nemčija in Nizozemska. Za Slovenijo se do 10. mesta zvrstijo Tajska, Francija in Danska. Na zadnjem mestu je pristal Čad, tik pred njim pa Afganistan, kaže poročilo. Države med drugim ocenjujejo na področjih izobraževanja, zdravja in varnosti, pri čemer upoštevajo podatke Združenih narodov.
Ja, žalostno je, pomislim, da morajo najprej opraviti raziskavo, da izvedo, kakšna je današnja mladina, nato bodo pa parlamentirali, ali so »naši mladi« pomembnejši od »vaših mladih«.
In, priznam, pomislila sem, kako fajn bi bilo, če bi bila otrok ali vsaj malo mlajša in bi lahko nenehno pritiskala na starše, da me spustijo na Islandijo. Pa ne le zaradi tega, ker imajo otroci najboljše življenjske razmere, tudi odrasli so tam tako pametni, da so se že pred leti uprli koruptivni oblasti in si državo uredili tako, da dela v dobro državljanov, ne proti njim.
Ko sem te dni skoraj nenehno razmišljala o Islandiji, je do mene prišlo še to poročilo: »Globalna pandemija covida-19 je povečala brezposelnost po svetu, še zlasti močno pa je prizadela mlade. V starostni skupini do 29 let je brez dela ostal vsak šesti, je danes sporočila Mednarodna organizacija dela (ILO). Prvi mož ILO Guy Ryder je na spletni novinarski konferenci govoril o »generaciji zaprtja«. »V času okrevanja po pandemiji bodo mnogi mladi enostavno ostali pozabljeni. Velike številke,« je dejal.
Stopnja brezposelnosti med mladimi je bila lani pri 13,6 odstotka, brez dela pa jih je bilo okoli 267 milijonov, ki hkrati niso bili vključeni v izobraževanje ali usposabljanje.
Podatki ILO zdaj kažejo, da se je v času pandemije brezposelnost med mladimi, zlasti med mladimi ženskami, občutno povečala. V Kanadi se je denimo med februarjem in marcem stopnja brezposelnosti povečala za šest odstotnih točk, a je med mladimi moškimi poskočila za 14,3 odstotne točke in med mladimi ženskami za 20,4.
No, Islandija torej ostane moja prva izbira. Kanada, na katero sem v nekem trenutku tudi pomislila kot o obljubljeni deželi, pa je zaradi omenjenih podatkov – odpadla.
Pred časom sem pisala o anketi, ki je študente obeh slovenskih medicinskih fakultet (lani) spraševala o njihovem mnenju o slovenskem zdravstvenem sistemu in v kateri se je skoraj polovica izrekla, da razmišlja o nadaljevanju karierne poti v tujini ali je za to celo že odločena! Največ bi jih odšlo v nemško govoreče države – Avstrijo, Nemčijo ali Švico – skandinavske ali v Veliko Britanijo.
Mi pa gremo po svoje. FOTO: STOCKSNAP
Priznam, nekoliko mi je odleglo, da nisem več tako mlada, čeprav bi zaradi Islandije vseeno še rada bila. Nesreča pa je to, da mi zagotovo v kratkoročnem načrtu ne bo uspelo odpotovati na Islandijo …
Kot taka, torej en mal' starejša, bom morala zdržati v Sloveniji. Mož mi je rekel: »Če zdržiš z mano, boš mogoče tudi v taki Sloveniji!«
Očitno pa v naši državi očitno nihče ne ve, »kakšen« je profil mladih. Urad za mladino je z mariborsko filozofsko fakulteto namreč podpisal pogodbo o izvedbi raziskave Mladina 2020. Kot so sporočili z ministrstva za izobraževanje, jo bo ta izvedla v partnerstvu z ljubljansko fakulteto za družbene vede in jo zaključila predvidoma februarja prihodnje leto. Raziskava zajema mlade v Sloveniji med 15. in 29. letom, osnovni namen pa je izdelava njihovega profila.
Islandija, obljubljena dežela FOTO: ANŽE VODOVNIK
Ja, žalostno je, pomislim, da morajo najprej opraviti raziskavo, da izvedo, kakšna je dandanašnja mladina, nato bodo parlamentirali v parlamentu o tem, kako jim pomagati, nato se bodo starejši sprli, saj bodo »naši mladi« pomembnejši od »vaših mladih« … in mladi bodo kar naenkrat stari. In potrebna bo nova raziskava.
Mislim, da bi bilo dovolj, če bi silni raziskovalci malce pogledali skozi okno, in v hipu bi videli, kakšni so mladi in kakšen je profil mladih. No, pa še kak evro – proračunski, seveda – bi privarčevali.
Zdaj me je pa spet pičilo, da bi vseeno prepričala moža, da jo mahneva na Islandijo.
