Kolumna Marije M. Kotnik: Mravljica in medved

Prvi pravi poletni mesec se je komajda začel, vročina pa že takšna, da se komajda diha. Sama se nad vročino kaj pretirano ne pritožujem, saj je minilo le par dni, odkar sem se vrnila z dopusta. Od odklopa od dela in neobremenjevanja z ničimer nepotrebnim, z drugimi besedami, niti s telefonom niti z računalnikom in tudi, da si dopusta ne smeš pokvariti z najrazličnejšimi negativnostmi in slabim okusom že prve dni, ko se vrneš domov.

Vendar pa vseeno. Ko sem zdaj čistila prepoln e-poštni predal, sem naletela tudi na sporočilo svoje dolgoletne prijateljice L., s katero se sicer ne videvava pogosto, a je zato najino prijateljstvo toliko bolj čvrsto. Poslala mi je basen in še kratko pripisala: »Mica, tole moraš prebrati. Še kako drži za Slovence, mar ne.«

Basen gre takole: Polž zasopihan priteče iz gozda in sreča lisico. Začudeno ga vpraša: »Kaj je, polžek, zakaj tako hitiš?« Ta odgovori: »Ne sprašuj, prišla je davčna inšpekcija.«

»Pa kaj?«

»No, saj veš, jaz imam hišo, moja žena ima hišo in tudi vsi moji otroci imajo hišo ... Lahko si predstavljaš, kaj to pomeni.«

Lisica se zamisli in steče za njim. Srečata štorkljo, ki presenečena vpraša lisico: »Lisička, kam pa kam?«

»Ali nisi slišala? Po gozdu se sprehaja davčna inšpekcija!«

»In kaj zdaj?«

»No, jaz imam zelo drago krzno, moj mož ima zelo drago krzno in tudi otroci imajo zelo drago krzno ... Lahko si predstavljaš, kaj to pomeni!«

Štorklja se zamisli, se nasmehne in reče: »Fantje, razen tega ubogega gnezda nimamo nič. In še to je celo zamazano, grdo in poceni. Praktično brez vrednosti.«

Polž jo pogleda in pripomni: »Hja, štorklja … Pol leta doma, pol leta v tujini ... Od kod pa to?«

Kdor basen razume, jo razume, kdor je ne želi, njegov problem, sva se strinjali s prijateljico.

Čeprav nehote, mi je prav v času najinega dopisovanja na uho prišla še ena primerjava ljudi z živalmi, in tudi če bi hotela, je nisem mogla preslišati, saj sem jo slišala iz kar nekaj ust.

Opozicijski poslanec SDS Branko Grims je v enem svojih nastopov prijavil nekaj v slogu, da »vlada Roberta Goloba v tem peklensko vročem času spi kot kočevski medved pozimi«. Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati, saj mu je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič hitro odgovorila, da to pač ne drži, saj, kot je dejala, »naša vlada dela pridno kot mravljica«.

No, glede na vse videno in doživeto v zadnjem času je zame absolutna zmagovalka v tem besednem dvoboju novinka v parlamentu mravljica Urška, saj je s svojim vedrim, sproščenim, artikuliranim, kdaj pa kdaj plešočim in veselim obnašanjem v parlament prinesla tisto, kar mu je že dolgo manjkalo: spoštljiv in iskren dialog ter kulturno obnašanje.

Medved Branko pa se očitno še po več kot nekajdesetletnem vedrenju v parlamentu ni naučil, da z negativnostmi, konflikti, zasmehovanjem in žalitvami pač ne prideš daleč. Ampak, se mi zdi, česa takega se v varnem zavetju parlamentarnega brloga težko zaveš, kaj šele spoznaš. Še posebno če si navajen, da ti pridne mravljice nenehno prinašajo v brlog vse, kar potrebuješ za živetje, kot medved pa se spreminjaš v mravljinčarja.

Zato pa sama še naprej močno navijam za mravljico Urško.