KOLUMNA
Kolumna Jerneja Suhadolnika: Od Rusije 2009 do Rusije 2018
Devet let pozneje so bili nasmejani in ustrežljivi celo pripadniki posebnih enot policije, kar je največji dosežek zadnjega meseca.
Odpri galerijo
LJUBLJANA SLOVENIJA 14.10.2011 JERNEJ SUHADOLNIK FOTO: JOZE SUHADOLNIK
Rusi si v zadnjih dneh nenehno ponavljajo besede Giannija Infantina, ki je mundial 2018 označil na najboljše svetovno prvenstvo doslej. Logično, Infantinu je gotovo odleglo, Fifa je kljub začetnemu osipu sponzorjev – po aferah Seppa Blatterja – iztržila rekordni izplen 6,1 milijarde evrov. Za primerjavo: afriška štiriletka 2006–2010 je navrgla Fifi 3,9 milijarde dolarjev, brazilski cikel 2010–2014 pa 4,8 milijarde dolarjev.
Toda to je (bila) težava Fife, ne navijačev in drugih, ki ocenjujemo kakovost mundiala. Po enem mesecu je odleglo tudi Rusom in – gostom iz tujine. Pričakovali smo dnevno poročanje o napadih na temnopolte navijače, o pretepih med poljskimi in ruskimi huligani, o razgrajanju vinjenih Otočanov in celo o najhujšem – o žrtvah terorističnih napadov. Zgodilo se je obratno, kooperativne so bile tako uradne osebe kot navadni ljudje na ulici, zahodnoevropski novinarji so bili opazno šokirani nad videnim. Rusija 2018 je z naskokom najboljše svetovno prvenstvo po Nemčiji 2006, nemara celo najboljše v 88-letni zgodovini mundiala.
Kdor je dobil zamisel za uvedbo navijaške osebne izkaznice (Fan ID), mu je treba postaviti desetmetrski kip. Ta je zamenjala klasični vizum, navijači z izkaznico obešeno okrog vratu so uživali brezplačen (med)mestni prevoz. Na ta način so se organizatorji znebili tradicionalnih huliganov in drugih malopridnežev, ki hromijo še hitrejši razvoj čudovite igre z žogo. Ni čudno, da bodo Rusi prenesli koncept Fan ID tudi v domače klubsko tekmovanje, o uvedbi enakega režima razmišlja tudi Uefa pred vseevropskim prvenstvom leta 2020.
Nogometaši so igrali na najboljših objektih in najboljši zelenici doslej. To so potrdili akterji, ki so uživali med igro na dvanajstih prekrasnih stadionih. Kaj bo z njimi po koncu mundiala? Po večini jih bodo uporabljali v vse močnejšem ruskem prvenstvu, ki ima tri klube v ligi prvakov. Izstopa Soči, ki ni tipično nogometno mesto in je gostil mundial na olimpijskem stadionu. V Rusiji ne bo reprize scenarija iz Afrike in Brazilije. Udeleženci enomesečnega spektakla so uživali tudi v najsodobnejši cestnoprometni infrastrukturi, ki je zares uporabna.
Kaj šteje največ? Rusija je v mesecu dni spoznala tujino in njene navade bolj kot kadar koli prej, enajst mest je gostilo 700.000 gostov z vseh koncev sveta. Rusija ne deluje vase zaprto, mladi poslušajo angleško glasbo, vse več jih govori tekočo angleščino, med njimi (na žalost) kraljujeta tudi obe največji zahodni verigi s hitro prehrano, čeprav se ne moreta meriti z odlično rusko kuhinjo ...
Najmočneje so se spremenili prav – Rusi. Ko smo novembra 2009 na Lužnikih pospremili reprezentanco Matjaža Keka proti zgodovinskemu podvigu, smo dobili občutek, da so gostitelji jezni na »vse okrog sebe«, tako mrko so nas gledali. Devet let pozneje so bili nasmejani in ustrežljivi celo pripadniki posebnih enot policije, kar je največji dosežek zadnjega meseca. Kako dolgo bo trajalo navdušenje, bo seveda razkril čas, občutek pa je bil sijajen.
Toda to je (bila) težava Fife, ne navijačev in drugih, ki ocenjujemo kakovost mundiala. Po enem mesecu je odleglo tudi Rusom in – gostom iz tujine. Pričakovali smo dnevno poročanje o napadih na temnopolte navijače, o pretepih med poljskimi in ruskimi huligani, o razgrajanju vinjenih Otočanov in celo o najhujšem – o žrtvah terorističnih napadov. Zgodilo se je obratno, kooperativne so bile tako uradne osebe kot navadni ljudje na ulici, zahodnoevropski novinarji so bili opazno šokirani nad videnim. Rusija 2018 je z naskokom najboljše svetovno prvenstvo po Nemčiji 2006, nemara celo najboljše v 88-letni zgodovini mundiala.
Kdor je dobil zamisel za uvedbo navijaške osebne izkaznice (Fan ID), mu je treba postaviti desetmetrski kip. Ta je zamenjala klasični vizum, navijači z izkaznico obešeno okrog vratu so uživali brezplačen (med)mestni prevoz. Na ta način so se organizatorji znebili tradicionalnih huliganov in drugih malopridnežev, ki hromijo še hitrejši razvoj čudovite igre z žogo. Ni čudno, da bodo Rusi prenesli koncept Fan ID tudi v domače klubsko tekmovanje, o uvedbi enakega režima razmišlja tudi Uefa pred vseevropskim prvenstvom leta 2020.
Nogometaši so igrali na najboljših objektih in najboljši zelenici doslej. To so potrdili akterji, ki so uživali med igro na dvanajstih prekrasnih stadionih. Kaj bo z njimi po koncu mundiala? Po večini jih bodo uporabljali v vse močnejšem ruskem prvenstvu, ki ima tri klube v ligi prvakov. Izstopa Soči, ki ni tipično nogometno mesto in je gostil mundial na olimpijskem stadionu. V Rusiji ne bo reprize scenarija iz Afrike in Brazilije. Udeleženci enomesečnega spektakla so uživali tudi v najsodobnejši cestnoprometni infrastrukturi, ki je zares uporabna.
Kaj šteje največ? Rusija je v mesecu dni spoznala tujino in njene navade bolj kot kadar koli prej, enajst mest je gostilo 700.000 gostov z vseh koncev sveta. Rusija ne deluje vase zaprto, mladi poslušajo angleško glasbo, vse več jih govori tekočo angleščino, med njimi (na žalost) kraljujeta tudi obe največji zahodni verigi s hitro prehrano, čeprav se ne moreta meriti z odlično rusko kuhinjo ...
Najmočneje so se spremenili prav – Rusi. Ko smo novembra 2009 na Lužnikih pospremili reprezentanco Matjaža Keka proti zgodovinskemu podvigu, smo dobili občutek, da so gostitelji jezni na »vse okrog sebe«, tako mrko so nas gledali. Devet let pozneje so bili nasmejani in ustrežljivi celo pripadniki posebnih enot policije, kar je največji dosežek zadnjega meseca. Kako dolgo bo trajalo navdušenje, bo seveda razkril čas, občutek pa je bil sijajen.
