Kolumna Dušana Malovrha: Račun za preveč kun
V tej pasji vročini in še pred uradnim začetkom pasjih dni pogledujem proti morju. Proti Jadranu. Spet Jadran, spet Hrvaška. Pač, rutina je moja vrlina. Dopust mora biti dopust, so rekli tudi gospa doktor, in ne stresni test. Še zlasti, če ste že v letih. V teh letih se človeku res ne ljubi več kaj dosti odkrivati, da je le mir. Pa pir. Ali malvazija. Ali travarica.
Pred sezono so nas resda opozarjali, da letos poleti na morju ne bodo rekordno visoke samo temperature, ampak da bodo zlasti astronomske cene, tudi do 30 in več procentov višje, toda to, kar iz lepe njihove poročajo prijatelji, znanci in bralci, je šlo čez vse meje dobrega okusa.
Prav od tam, kamor gremo, z otoka Paga, je bralka poročevalka našega portala slovenskenovice.si poslala fotko čudovitega narezka za tri in tri pijače. Pršut je res fina in upravičeno draga delikatesa, ampak če je to, kar je na fotografiji spodaj, vredno 599 kun ali cirka 80 evrov – in to ne na Trgu svetega Marka v Benetkah –, potem sem jaz papež Frančišek, pardon, papa Franjo. Če me spomin na jedilne liste ne vara, si kakšno sezono nazaj za ta denar lahko naročil porcijo jastoga ali hobotnice iz podpeke.
V Opatiji, na primer, je pred dnevi bralec hrvaškega spletnega časopisa Riportal zatožil gostinca, ki mu je za sendvič naračunal 120 kun (17 evrov), za gazirano vodo 38 kun (5 evrov) in kapučino prav toliko. Na družabnih omrežjih je oglasna deska iz dneva v dan bolj polna obvestil o nenormalnih računih iz Hrvaške. A da ne bo pomote: tudi pri nas odirajo. Slišim, da je v Ljubljani ledena kava sedem evrov, na Bledu več kot štiri. Po drugi strani pa se tudi na Pagu, če smo že (skoraj) tam, dobi kaj poceni, zagotavlja slovenski dopustnik, ki je za dve veliki pivi plačal manj kot štiri evre (26 kun). Bojim se le, da je tole zadnje pivo izjema, ki potrjuje svinjsko drago pravilo.
Kljub vojni v Ukrajini in napovedi nove krize, menda še precej hujše od svetovnega finančnega potopa leta 2008, je težko razumeti to noro hrčkanje na račun gostov. Kot da nas nočejo več nikoli videti. Kot da nas ne bodo nikoli več videli. No, mi smo za letos že rezervirali in plačali, tako da poti nazaj ni. Letos. Potem bom pa videl. Če bo res tako brutalno, kot se sliši, priznam, da bom podrobneje prisluhnil kolegu, ki se je ravno vrnil z oddiha v Albaniji. Zelo prijazni in noro poceni, je strnil vtise dobrojedec. Karpačo iz sveže ulovljene hobotnice samo 10 evrov ... Ob primerjavi s hrvaškim sendvičem za 17 vsekakor vredno vsaj razmisleka o morebitni spremembi destinacije, ni kaj.
