NA KOŽO

Kolumna Dušana Malovrha: Porsche in tri tisoč prašičkov

Nič nimam proti, če se čebelar, od katerega lahko kupim 900 gramov medu za samo 11 evrov, prevaža z rolls-royceom.
Fotografija: Zakaj takšno razburjenje? FOTO: Foto: Jure Eržen/delo
Odpri galerijo
Zakaj takšno razburjenje? FOTO: Foto: Jure Eržen/delo

Veliko prahu je dvignil prekmurski kmet, ki vozi porscheja. Ker vozi porscheja. Ampak ne vem, zakaj takšno razburjenje. Za dobrim konjem se pač praši. Sprehod, no, sprevoz po naših cestah pa razodene blišč in ne bede voznega parka Slovencev in Slovenk. Celo v svojem ne najcenejšem in ne najstarejšem citroënu se mi včasih zazdi, da se vozičkam z daleč najslabšim konjičkom … Po izletih v tujini sem dobil občutek, da imamo z bogatejšimi in razvitejšimi zahodnimi državami povsem primerljiv vozni park. Vsekakor pa novejši. V Italiji, Franciji in Belgiji, denimo, sem videl precej več avtov starejših letnikov in tudi veliko več udarjenih (pa ne poklepanih) kot pri nas.

Predvsem pa ne vidim razloga, zakaj bi morali drage in nobel maseratije, ferrarije, porscheje in druge zverine voziti samo japiji, tajkuni in podobni modeli. Če nekdo dela na zemlji, to menda ja ne pomeni, da lahko poleg konjske vprege, traktorja in kombajna vozi samo še lado njivo, pardon, nivo. Pač živimo in se vozimo v kar dobro stoječem koščku planeta, ki je v 21. stoletju postal globalna vas ali kako se že reče.

Tudi očitek, češ da si je kmet porscheja cayenna kupil potem, ko je dobil 800.000 evrov subvencije, je na majavih temeljih. Namreč, v tej državi poznamo bolj ali manj poslovne osebke, ki so dobili precej več državnih sredstev in se vozijo celo z avioni. Toda ti ljudje običajno veliko tudi zaposlujejo, plačujejo davke in ne nazadnje – žal ne vsi, nekateri pa – veliko denarja zdajejo tudi v dobrodelne namene in nazaj v okolje, v katerem so na tak ali drugačen način uspeli.

Če prekmurski kmet z državno pomočjo (za posodobitev hleva) vzreja kakovostne prašiče, lani jih je 3000, če so kremenateljci slastni, če so klobase iz njegovih pujsov dobre in še cenovno ugodne, potem seveda nimam nič proti, če se ta kmet vozi z poršem. Tako kot nimam nič proti, če bi se čebelar, od katerega lahko kupim 900 gramov kakovostnega medu za samo 11 evrov (in ne za 15 ali celo 17), na pašo prevažal z rolls-royceom.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije