NA KOŽO
Kolumna Domna Mala: Pivo, vse najboljše
Še pred 15 leti smo se Slovenci delili na pivce laškega in uniona, lani pa je v državi delovalo že 68 pivovarn.
Odpri galerijo
Pivo. FOTO:
Danes lahko prijatelje obdarite s steklenico ali pločevinko piva. Takšen je menda običaj v številnih državah, ki na prvi petek v avgustu praznujejo svetovni dan piva. Seveda tudi v Sloveniji, ne nazadnje ga letno popijemo skoraj sto litrov na prebivalca, kar pa je še vedno skoraj 50 litrov manj od evropskih prvakov Čehov.
Spominjam se pokojne tete, pri kateri sem na Primorskem redno preživljal del šolskih počitnic. Delo na vrtu ali v vinogradu je obvezno prekinila okrog dveh popoldne: Zdaj bova pa eno pivičko. Pri mojih petnajstih me oče ni doma nikoli počastil s pivom, ampak teti pač nisem ugovarjal, konec koncev je bila v tistih koncih znana zdravnica in je menda že vedela, kaj se spodobi za mojo starost in kaj ne. Sploh mi je pa zlata tekočina v tisti vročini zlahka zdrknila po grlu. Kasneje, v študentskih letih, roko na srce, včasih tudi prevečkrat. Zdaj pivo popijem bolj občasno, predvsem poleti, ko švicam na našem dolenjskem posestvu.
Zagotovo pa se je poraba te pijače drastično povečala v zadnjih dveh tednih, kaj pa naj drugega naročijo dedci na gostinskih vrtovih ali si natočijo doma med besnim navijanjem za naše fenomenalne olimpijce?! In pri tem imajo zares široko izbiro: še pred petnajstimi leti smo se Slovenci delili na zelene in rdeče, torej na pivce laškega in uniona, lani pa je v državi delovalo že 68 pivovarn. Ob tem smo izvozili za 44,7 milijona evrov piva, največ v zadnjem desetletju, in ga uvozili za 26,2 milijona evrov. Pivovarstvo je torej pri nas v razcvetu.
In, mimogrede, pivo je tudi zdravo: različne študije so pokazale, da ščiti pred infarktom, zmanjša tveganje za možgansko kap, ledvične kamne, sladkorno in alzheimerjevo bolezen, vpliva na lomljivost kosti, pomaga pri nespečnosti in s sproščanjem dopamina naredi pivca srečnejšega. Vendar vse to v zelo zmernih količinah, kozarcu ali dveh. Tudi v Združenju pivovarjev Slovenije ob današnjem prazniku vedno izpostavljajo odgovorno pitje. Olimpijski navijači zato do kafiča, pira in televizorja raje odpešačite, kot da sedete za volan.
Spominjam se pokojne tete, pri kateri sem na Primorskem redno preživljal del šolskih počitnic. Delo na vrtu ali v vinogradu je obvezno prekinila okrog dveh popoldne: Zdaj bova pa eno pivičko. Pri mojih petnajstih me oče ni doma nikoli počastil s pivom, ampak teti pač nisem ugovarjal, konec koncev je bila v tistih koncih znana zdravnica in je menda že vedela, kaj se spodobi za mojo starost in kaj ne. Sploh mi je pa zlata tekočina v tisti vročini zlahka zdrknila po grlu. Kasneje, v študentskih letih, roko na srce, včasih tudi prevečkrat. Zdaj pivo popijem bolj občasno, predvsem poleti, ko švicam na našem dolenjskem posestvu.
Zagotovo pa se je poraba te pijače drastično povečala v zadnjih dveh tednih, kaj pa naj drugega naročijo dedci na gostinskih vrtovih ali si natočijo doma med besnim navijanjem za naše fenomenalne olimpijce?! In pri tem imajo zares široko izbiro: še pred petnajstimi leti smo se Slovenci delili na zelene in rdeče, torej na pivce laškega in uniona, lani pa je v državi delovalo že 68 pivovarn. Ob tem smo izvozili za 44,7 milijona evrov piva, največ v zadnjem desetletju, in ga uvozili za 26,2 milijona evrov. Pivovarstvo je torej pri nas v razcvetu.
In, mimogrede, pivo je tudi zdravo: različne študije so pokazale, da ščiti pred infarktom, zmanjša tveganje za možgansko kap, ledvične kamne, sladkorno in alzheimerjevo bolezen, vpliva na lomljivost kosti, pomaga pri nespečnosti in s sproščanjem dopamina naredi pivca srečnejšega. Vendar vse to v zelo zmernih količinah, kozarcu ali dveh. Tudi v Združenju pivovarjev Slovenije ob današnjem prazniku vedno izpostavljajo odgovorno pitje. Olimpijski navijači zato do kafiča, pira in televizorja raje odpešačite, kot da sedete za volan.
