Kolumna Domna Mala: Dva tedna normalnosti

Že drugi dan v Albaniji mi je uspelo avtomobilske ključe zakleniti v prtljažnik. Čeprav je bila nedelja, so mi v hotelu zrihtali mehanika, nekaj je pobezal po ključavnici in me rešil. Ponujeno plačilo je ogorčeno odklonil. Kasneje so me zaradi težke noge dvakrat ustavili policisti. Slovenija? so me vprašali ob pogledu na tablico. Go, go, and have a good trip. Ženo je zagrabilo v prsih in oddrvela sva v zdravstveni dom. Napravili so ekg in jo, ker tam niso imeli kardiologa, z rešilcem odpeljali v sosednje mesto. Ultrazvok srca, še en ekg, injekcija, in se je stanje umirilo. Zdravniku sem mahal z mednarodnim zdravstvenim zavarovanjem, pa ga je komaj ošinil: Za vas je zastonj.

Prijaznejših ljudi še nisem srečal, čeprav sem videl že nekaj sveta. Ob tem Albanija kipi od naravnih lepot, zgodovinskih znamenitosti, kulinarika je naravnost nepozabna. In vendar je dežela nasprotij. Med plovbo po čudovitem kanjonu reke Drini ob trajekt butajo odpadne plastenke, smeti ležijo pod obzidji gradov, na ulicah. Bahave vile premožnih Albancev so v ostrem kontrastu z veliko številnejšimi hišami, zgrajenimi le do prve plošče, za kaj več je zmanjkalo denarja. Domačin pove, da je povprečna plača 300 evrov, za preživetje jih rabijo vsaj 500. Njihova elektrika je, nadaljuje, nesorazmerno draga, podobno, kot sem se sam prepričal, tudi bencin, ta je dražji kot pri nas. Zdravnike, ki so naju z ženo častili, si težko privoščijo: kljub obveznemu zavarovanju jim morajo v žep potisniti kuverto. Občinska in državna politika da sta prežeti s korupcijo. In vendar: nikjer še nisem videl toliko mercedesov kot tam. Pa ne zaradi kakšnega balkanskega mačizma, izveva, ampak zato, ker so bile še do nedavnega ceste tako slabe, da jim je bila kos samo trpežna nemška znamka. Zdaj jih obnavljajo, veliko sploh prvič asfaltirajo. No, tista do kanjona Drinija še ni prišla na vrsto: za 32 kilometrov luknje pri luknji sem, ker je moj stari mercedes zelo nizek, rabil dve uri in pol.

Ne vem, kako prijazna je Albanija do Albancev, ti nedvomno so do turistov. In ob vsem tem je še zelena koronska oaza. Z ženo sva dva tedna preživela v normalnosti brez mask, razkužil in vsesplošne virusne histerije. Vsekakor je dežela orlov vredna obiska. Priporočam jo tudi agencijam, ki maturante vozijo na izlete v (najmanj) oranžne države.