NA KOŽO
Kolumna Domna Mala: Dieta
Glodal sem nagravžno korenino in se začel spraševati, ali mi je res treba tega
Odpri galerijo
Korone nisem dobil, sem se pa med epidemijo zredil za dobrih pet kil. Običajno jih imam za svojo višino sprejemljivih 100 do 105, zdaj sem na 110, morda še kakšni več. O tem bremenu sem začel konkretneje razmišljati minuli konec tedna, ko je žena, ki se je tudi okrepila, razglasila GM dieto: V ponedeljek bom jedla samo sadje, razen banan, v torek zelenjavo, ta je lahko kuhana in minimalno osoljena, v sredo sadje in zelenjavo, v četrtek izključno banane, v petek in soboto kuhano ribo ali piščanca, pečenega na kaplji olja, v nedeljo pa riž in zelenjavo. Izgubila naj bi nekaj kil, manj maščobe in več vode.
Program se mi je zdel mazohističen, ampak brez muje se še čevelj ne obuje, in sem se prijavil zraven. V ponedeljek sem si v službo nesel kilo jabolk. Uspelo mi je pojesti eno, potem so se mi vitamini ustavili. Lažje so mi šle po grlu popoldanske melone in jagode, ki pa še nimajo pravega okusa. Pred spanjem sem zmogel dve hruški in se v trebušnih krčih še par ur premetaval v postelji.
V torek zarana mi je žena v taperverček zapakirala kuhan stročji fižol in brokoli. Po mojem Federico Garcia Lorca ni bil na tej dieti, ko je skoval legendarni verz Zeleno, ki te ljubim, zeleno. Sodelavci so me gledali z mešanico sočutja in posmeha, opazke pa pospremili z receptom za dober stročji fižol z veliko česna, bučnim oljem in ocvirki. Saj sem si res sam kriv, sem se strinjal z njimi, ampak bom vztrajal, ker sem tak po naravi. Kaj pa je en teden v celem življenju?! V resnici se je dan vlekel v nedogled. Končno sem le dočakal večer in šparglje, seveda ne politih s kakovostnim oljčnim oljem in posutih s parmezanom, ampak le spečene na res malo oljčka, sol se je samo sprehodila mimo. Lačna sem še, je čez pol ure rekla žena, a nama ostrgaš korenje. Glodal sem nagravžno korenino in se začel spraševati, ali mi je res treba tega.
Saj nisem zavaljen, pač pa plečat, konkreten dedec. Ki mora v roki držati rebrca, ne pa korenčka. Ob desetih zvečer sem podpisal predajo in odprl hladilnik: noter pa samo jeb… zelenjava in pomaranče. Nekje od zadaj sem le izbezal 10-dekagramski paketek pršuta in iz piksne pelatov skuhal fino omako s kaprami, prelil sem jo po špagetih in naribal čez pol kile parmezana. Žena me je pomilujoče pogledala: Nisi tako trmast, kot se hvališ.
Danes, ko to pišem, je moja vztrajna gospa na bananah, jaz pa sem se pravkar odločil za hujšanje, ki ga je priporočila sodelavka – kivi dieto: ješ lahko vse razen kivija.
Glodal sem nagravžno korenino in se začel spraševati, ali mi je res treba tega.
Program se mi je zdel mazohističen, ampak brez muje se še čevelj ne obuje, in sem se prijavil zraven. V ponedeljek sem si v službo nesel kilo jabolk. Uspelo mi je pojesti eno, potem so se mi vitamini ustavili. Lažje so mi šle po grlu popoldanske melone in jagode, ki pa še nimajo pravega okusa. Pred spanjem sem zmogel dve hruški in se v trebušnih krčih še par ur premetaval v postelji.
V torek zarana mi je žena v taperverček zapakirala kuhan stročji fižol in brokoli. Po mojem Federico Garcia Lorca ni bil na tej dieti, ko je skoval legendarni verz Zeleno, ki te ljubim, zeleno. Sodelavci so me gledali z mešanico sočutja in posmeha, opazke pa pospremili z receptom za dober stročji fižol z veliko česna, bučnim oljem in ocvirki. Saj sem si res sam kriv, sem se strinjal z njimi, ampak bom vztrajal, ker sem tak po naravi. Kaj pa je en teden v celem življenju?! V resnici se je dan vlekel v nedogled. Končno sem le dočakal večer in šparglje, seveda ne politih s kakovostnim oljčnim oljem in posutih s parmezanom, ampak le spečene na res malo oljčka, sol se je samo sprehodila mimo. Lačna sem še, je čez pol ure rekla žena, a nama ostrgaš korenje. Glodal sem nagravžno korenino in se začel spraševati, ali mi je res treba tega.
Saj nisem zavaljen, pač pa plečat, konkreten dedec. Ki mora v roki držati rebrca, ne pa korenčka. Ob desetih zvečer sem podpisal predajo in odprl hladilnik: noter pa samo jeb… zelenjava in pomaranče. Nekje od zadaj sem le izbezal 10-dekagramski paketek pršuta in iz piksne pelatov skuhal fino omako s kaprami, prelil sem jo po špagetih in naribal čez pol kile parmezana. Žena me je pomilujoče pogledala: Nisi tako trmast, kot se hvališ.
Danes, ko to pišem, je moja vztrajna gospa na bananah, jaz pa sem se pravkar odločil za hujšanje, ki ga je priporočila sodelavka – kivi dieto: ješ lahko vse razen kivija.