Objavljeno 28. oktober 2020 21.10 | Posodobljeno 28. oktober 2020 21.00

Kolumna Dejana Vodovnika: Živi podporniki in mrtvi avtorji

Dokler je velika skupina podpornih služb imela delo – pa naj je šlo za domače, tuje, narodno-zabavne, rokerske, pop ali alter izvajalce –, ni nihče jokal nad umiranjem slovenskega avtorja. Vsi po vrsti so ga zaničevali in onemogočali.

Kreativec Janez Bončina - Benč: »Mora me tlači ob lojtri domači ...« FOTO: JOŽE SUHADOLNIK
V dneh, ko sta država in življenje nasploh v naši lepi podalpski deželi dodobra ohromljena, mi je na uho spet prišla pesem Poet Janeza Bončine - Benča. »Mora me tlači ob lojtri domači … pozabil dolg je svoj poet, pesmi piše vsakdo spet ...
raztegni stari rocker meh in naredi vse za smeh …«
Spet in spet sem se zamislil nad kamenčki, ki sestavljajo naš estradni vsakdanjik. V nabiralniku pa so se znašle nove kreativne zadrege Kreativnega škrata.
Takole zapiše:
**
»Zelo dobro sem poznal glasbeno skupino, ki je celo desetletje ves zaslužek namenjala snemanju kakovostne, predčasne avtorske glasbe in medijskemu in koncertnemu promoviranju le-te. Izšlo se je tako, da je skupina bankrotirala, medtem ko so vsi okoli nje živeli in prosperirali. Lastnik studia, ozvočevalci, lučkarji, promotorji, managerji …
Ko je dotična skupina razpadla, so vsi našteti presedlali in nadaljevali svoje delo z drugimi avtorji. Še najraje s tujimi, kjer denar ni bil nikoli problem. Dela je bilo veliko in nekdanji sodelavci so hitro pozabili svoje nekdanje delodajalce in njihovo žalostno usodo.

Koronakriza, v kateri se je znašel ves svet, je popolnoma ustavila koncertno vejo glasbene industrije. Zadnje tedne je veliko govora o 'reševanju' tehničnega sektorja glasbene produkcije.

Od mirnih protestov do podpornih skupin na socialnih omrežjih se veliko govori o stiski, v kateri so se znašli promotorji, organizatorji koncertov, zvočni tehniki in ostali sodelavci podpornih skupin. Ob vsem tem ne morem mimo dejstva, da se o smrti avtorjev in avtorskih skupin ni nikoli govorilo, še manj pa to označevalo za katastrofo. Dokler je velika skupina podpornih služb imela delo – pa naj je šlo za domače, tuje, narodno-zabavne, rokerske, pop ali alter izvajalce –, ni nihče jokal nad umiranjem slovenskega avtorja. Vsi po vrsti so pozabili nanj. Mediji, država, kolegi izvajalci, podporne službe, založniki. Sazas, ki je edini plačeval avtorje, pa je bil s strani vseh prej naštetih označen za največjega nepridiprava. Životarjenje avtorjev ni nikogar skrbelo. Če crkne eden, imajo 'podporne službe' dovolj dela z drugimi. Domačimi. In če vsi ti bankrotirajo, so tu še tuji.
Takšno razumevanje scene je topoglavo. Slabo delujoče domače avtorsko ustvarjanje je področje, zaradi katerega je treba biti plat zvona. Veliko premalo se v naši deželi govori o stiski kreativnih avtorskih ustvarjalcev in producentov, katerih delo predstavlja temelj glasbene industrije in je kot tako pomembno za obstoj in razvoj glasbe.

Da pri nas res ne zmoremo kreiranja dolgoročnih ciljev, ki bodo pri življenju ohranjali domače ustvarjanje in posledično vse podporne službe, je dokazala kolektivna organizacija glasbenih izvajalcev in založnikov. Ta se je reševanja kompleksne problematike obstoja slovenske glasbe lotila po sistemu blaženja mizerije in agonije glasbenih založnikov, izvajalcev z izrazito skrbjo za podporne službe glasbene industrije.

Takšno početje je še en dokaz nerazumevanja kroga odvisnosti. Ne rešujmo iz denarja, namenjenega poplačilu ustvarjalnosti, socialnih težav neplačevanja položnic za elektriko in vodo. Raje ustvarimo pogoje, kjer bodo avtorji in izvajalci spet lahko delali in dobili pošteno plačane svoje materialne pravice. Iz njih bodo kreirali nove produkcije, ki bodo znova delo ponudile vsem deležnikom v verigi. In vsi vpleteni bodo lahko plačevali položnice.

Avtorji in izvajalci sočustvujejo s kolegi iz podpornih služb glasbene industrije. Nikoli jih ne bodo pustili na cedilu ali jih, po načelih kratkoročne ekonomije, zamenjali za cenejše kolege iz drugih držav. Ker avtorji, zaradi svojega desetletja trajajočega umiranja na obroke, edini razumejo pomen obstoja domače ustvarjalnosti, domačega ceha glasbenega ustvarjanja in razumejo pomen obstoja domačih delovnih mest v glasbeni industriji. Avtor, kot vsebinski izvor, od vekomaj životari. V tišini in brez razumevanja.

Letos, ko pa so se z lakoto in propadanjem v glasbeni industriji soočile tudi podporne službe, so se končno oglasili alarmi. Skoraj si upam staviti, da se bo našla rešitev za podporne službe, avtor pa bo še naprej hiral in umiral.
Kreativni Škrat«
**
Kaj za dodati? Bore malo, pomislim! Pa bi morali dodati in pomisliti številni!




Deli s prijatelji