Objavljeno 12. marec 2020 12.34 | Posodobljeno 12. marec 2020 12.34

Kolumna Dejana Vodovnika: Modrijani in Gorenjski slavček

Ključne besede: komentar

Tisti dan je bolj zaznamovala odpoved koncertov Modrijanov, Andree Bocellija, Petra Graša zaradi koronavirusa kot pa 50. izvedba Gorenjskega slavčka. To je pač Slovenija!

Sounds of Slovenia. Skupinska. FOTO: BOJAN STEPANČIČ
Marsikaj rado ostane spregledano. Nemalokrat! Zdaj, ko na nas vsepovsod od jutra do mraka in še dlje preži koronavirus, ko se vrstijo odpovedi, jeza, tarnanje, kaj bodo glasbeniki zdaj, ko bodo ostali brez dohodkov od koncerta, ko tisti, ki so kupili vstopnice, čakajo, da bodo dobili kupnino vrnjeno, in organizatorji, ti trgovci z naivnimi dušami, jočejo nad odločitvami odgovornih o odpovedih, se nekje blizu dogaja marsikaj, česar ne vidimo.

Takole je bilo:
Odredba ministra za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Aleša Šabedra je začela veljati minulo soboto ob 19. uri. Po oceni strokovnjakov se namreč stopnja tveganja prenosa novega koronavirusa povečuje, zato so predlagali omejitev množičnih prireditev. Prepoved bo veljala, dokler ne bo prenehala nevarnost širjenja bolezni.

Odpovedali oziroma prestavili so že nekaj večjih dogodkov, med njimi koncerte Andree Bocellija v Stožicah, MI2 v Cankarjevem domu, Petra Graša v Kopru in Jana Plestenjaka v Mariboru … No, in glej ga, zlomka, odpovedati oziroma prestaviti na »neki drug termin« so morali tudi koncerta Modrijanov v Krškem in Prifarskih muzikantov v Semiču …
Zdaj pa Gorenjski slavček!

Pred osmimi dnevi se je na odru ljubljanske Opere zvrstila 50. ponovitev opere Gorenjski slavček Antona Foersterja v režiji Vita Tauferja. Arhetipsko zgodbo je režiser na novo postavil leta 2013 z dirigentom Igorjem Švaro. V njej nastopajo domači solisti, člani opernega ansambla Mirjam Kalin, Urška Arlič Gololičič, Dejan Maksimilijan Vrbančič, Peter Martinčič, Andrej Debevec, Rok Bavčar, Zoran Potočan ter kot gosta Darko Vidic in Petra Vrh Vrezec. Scenograf predstave je Samo Lapajne, kostumografinja je Barbara Podlogar, dramaturginja pa Tatjana Ažman.

Za tiste, ki so malo manj poučeni o omenjenem slavčku, le toliko: Gorenjski slavček, prva slovenska nacionalna opera, pripoveduje o Minki, ki živi v idilični vasi pod gorami, kamor pride tudi Parižan Chansonette. Očara ga s svojim glasom, zato ji svetuje, naj odide z njim v svet. To ji prepreči Franjo, ki s sovaščani skuje zaroto proti Chansonettu.

Foerster (1837–1926), Čeh po rodu, ki je v Sloveniji deloval v Dramatičnem društvu, bil regens chori v ljubljanski stolnici in učitelj glasbe na raznih šolah ter je ustvaril vrsto orkestralnih, vokalnih in cerkvenih skladb, je Gorenjskega slavčka najprej napisal v obliki operete in z njo zmagal na razpisu Dramatičnega društva. Leta 1872 so jo krstno izvedli v Deželnem gledališču. Pozneje jo je preoblikoval v opero, ki so jo prvič uprizorili leta 1896.

Pri občinstvu priljubljeno opero so doslej izvajali večinoma po konceptu dirigenta Rada Simonitija, Taufer in Švara pa sta se odločila za nov pogled na to delo, ki je veljajo za veselo, naivno in komično. Glavno junakinjo sta poskušala osvetliti kot žrtev moškega šovinizma in tedanje družbe.

Na isti dan, ko se je na odru ljubljanske Opere zvrstila 50. ponovitev opere Gorenjski slavček, pa je kolektiv Sounds of Slovenia predstavil – ter dal v posluh in ogled – uglasbitev pesmi Šentjanževo, ki jo je spisal Josip Murn - Aleksandrov. Če bi bil še živ, bi prav na dan uglasbitve omenjene pesmi pesnik proslavil 140. rojstni dan.

Zanimivo: malo oziroma skoraj nič nisem tega dne zasledil o Gorenjskem slavčku, še manj o simboliki dneva uglasbitve pesmi Šentjanževo. Koronavirus je tistega dne bolj zaznamoval odpoved koncertov Modrijanov, Andree Bocellija, Petra Graša … Pa lepo prosim, ne me prepričevati, da je tudi za to kriv koronavirus!




Deli s prijatelji